Muca copatarica primerja copate

Amalija04. marec 2010

Copate. Iz filca.

2 ponudnika in med njima spor. Priznam, da me je predvsem ta spor pripravil do tega, da sama preizkusim oba izdelka. Oblikovalka Urša Cigler namreč trdi, da so Mercatorjeve copate, ki so se na trgu pojavile kasneje, preveč podobne njenim, ki jih je celo patentirala. Res je, da so njene že dolgo na prodaj in da jih vsako leto več opazim, a si jih zaradi cene in tudi zato, ker ne maram natikačev, nisem kupila.

No, tokrat sem kupila obe verziji, da bom lahko primerjali oba izdelka. Vi pa se boste v primeru nakupa sami odločili.

Tule je primerjava njihovih glavnih karakteristik:

Izdeluje	Uršanina	Dvorec Trebnik za Mercator
Material	100% volneni filc	100% poliestrski filc, na katerega se primejo vse smeti. Predvsem na podplate.
Cena	23,00 € (možen spletni nakup)	9,99 €
Občutek	tople	tople
Nošnja	Nekateri modeli se sezuvajo, nekateri ne. Za poskusiti.	Se sezuvajo. Še bolj kot običajni natikači.
Uporaba	Priložena so navodila za uporabo, ki ob redni nošnji postanejo zelo koristna: Kako jih peremo, sušimo in vzdržujemo njihovo obliko.	Posebnih navodil ni, vendar pa glede na material poliestrski copati niso tako občutljivi kot njihovi volneni sorodniki.
Stik s tlemi	Dobro izdelan podplat, ki ima na spodnji strani komaj opazno gumo in zato copati na gladki podlagi ne drsijo. Mislim, da gre za nadgradnjo in da prvi copati tega še niso imeli. Super rešitev!	Notranja in spodnja stran copata sta iz enakega materiala. Zato copati obupno drsijo in si jih ne upam nositi na gladkih površinah. Na preprogah so ok. Lahko pa z njimi počistite kak droben madež na tleh.
Modeli	5 ženskih modelov, 1 moški model (+ drugi izdelki: broške, torbice …)	2 različna modela

DODATEK NASLEDNJEGA DNE:

Po prebranem zgornjem članku, nam je oblikovalka Urša Nina Cigler poslala fotografijo drugih dveh modelov copat. Levi copat je Mercatorjev, desni je njen.

O podobnosti zdaj res ni več nobenega dvoma!

Kaj bi torej izbrali vi?

Težave z roboti in mešalci Gorenje se nadaljujejo

Pedenjpetka18. februar 2010

Objavljam nadaljevanje zgodbe o težavah, ki mi jih je povzročil podarjen kuhinjski robot SBR 1000 B, linije Black up iz Gorenja. Če povzamem: Robot, ki naj bi znal mešati in stepati, tega očitno ne zmore in nikogar ni, ki bi vedel za vse težave s tem izdelkom. In jaz še nisem obupala …

Prvi dan po praznikih sem spet klicala v trgovino v Velenje, kjer se mojega primera niso spomnili. Nič niso vedeli, ne morejo nikjer preveriti, prav tako popoldan ni bi več nikogar iz tehnično komercialne službe, ki bi bil kompetenten za odgovore na moja vprašanja. Predlog je bil, da pokličem naslednji dan med 7. in 11. uro vodjo trgovine, ki naj bi bila odgovorna za te zadeve.

Medtem sem zgodbo razlagala vsem, ki sem jih poznala. Tako smo, kot se to v naši majhni deželi rado zgodi, prišli do nekoga, ki pozna nekoga na Gorenju in ga lahko opozori na celotno zagato. Oseba na Gorenju nam je bila takoj pripravljena pomagati.

Na podlagi mojega primera so robotka preizkusili tudi sami in prišli do podobnih zaključkov. V upanju, da bi se mi oddolžili za nastale nevšečnosti, so mi poslali tale ročni mešalnik iz iste serije. Če se seveda strinjam s tem. Ker je robotek darilo, sem ga bila pripravljena obdržati, saj bo skupaj s podarjenim ročnim mešalnikom vseeno uporaben. Res so mi v kratkem poslali mešalnik. Menim, da bi si za porabljen čas, stran vržene sestavine ipd. zaslužila zraven vsaj majhen dopis, a ne bom malenkostna. Dejanje šteje, ne odnos.

Naslednji vikend sem se malo boljše volje lotila peke marmornega kolača. Ko sem vzela mešalnik iz škatle, sem ugotovila, da sta metlici različni. Ena je siva, druga črna, pri čemer ima siva metlica debelejšo plastiko in pada iz mešalnika, ki pa s tem postane malce nefunkcionalen. Spet nič od peke.

Gorenju sem javila problem in mi zagotovili so mi, da bodo poslali novega. Ali ga še sploh hočem? Glede na zadnji komentar bralke prejšnjega posta (robotki naj bi imeli serijsko napako), je mogoče res najbolje, da vse skupaj vrnem in zahtevam denar nazaj. Najbrž ni vredno časa in živcev.

Premlevam pa en kup zanimivih vprašanj:

• Ali ne testirajo vseh funkcionalnosti izdelka, preden ga pošljejo na trg? Ali ni to nujni del razvojnega cikla?
• Ali tega robotka sploh ne delajo sami? In tudi če ne, ne bi v tem primeru še prej in posebej skrbno testirali funkcionalnosti?
• Ali vsega skupaj 4 razstavno prodajni saloni Gorenja nimajo organiziranih predstavitev izdelkov za prodajalce? In ne govorim o pooblaščenih trgovcih.
• Ali prodajalci nimajo enostavnega seznama kontaktov, na koga se lahko kupci ali oni obrnejo ob takih primerih?
• Ali Gorenje nima spletnega klipinga, da bi zaznali post in vsaj na kratko odgovorili, če ne celo pomagali?

Vzela si bom kak dan za razmislek o tem, kako naprej. Ob misli na reševanje reklamacije, se mi ob dosedanji izkušnji pred očmi nariše samo še Urad za varstvo potrošnikov. Mogoče pa bo bolje, da se lotim diete, uporabljam le še sokovnik (če dela), sladice pa povsem zanemarim?!

Gorenje in njihov kuhinjski robot SBR 1000 B

Pedenjpetka09. februar 2010

Med zadnjim preizkušanjem recepta za skutno pito mi je žal uspelo skuriti ročnik mešalnik. Moj zvesti pomočnik je izdahnil in tudi ob ljubečem oživljanju ni kazal nobenih znakov sodelovanja več. Ker sem kmalu po tej tragediji upihnila še eno svečko, sem dobila za darilo novega prjateljčka. Lepšega, večjega, pametnejšega. Kuhinjski robot SBR 1000 B, linija Black up iz Gorenja zna vse in še več - vsaj tako zatrjujejo na spletu in v trgovini.

Moje veselje je bilo neizmerno, dokler nisem zaprepadeno ugotovila, da mešalnik nima metlic za stepanje. V navodilih za uporabo sem izvedela, da metlice res nima, ima pa nastavek za stepanje in mešanje. No, ta nastavek je plastična plošča z luknjicami. Kako naj bi ta mini luknjast frizbi stepal beljake v trd sneg, mi ni jasno. Na spletni strani me je med tehničnimi značilnostmi čakalo šokantno odkritje: robotek naj bi imel kar dve (2?!) metlici za mešanje in stepanje. So jih pozabili priložiti? Priročnik teh metlic ne omenja niti med sestavnimi deli, niti na fotografijah.

Obrnila sem se na proizvajalca, na Gorenje. V ljubljanskem razstavno-prodajnem salonu prodajalec, ki sicer pozna izdelek od zunaj, ne ve, katere funkcije ima in kaj lahko počnemo z njim. Metlic menda res ni zraven. Mi pa pove, da bi bilo res neumno vrniti izdelek, saj je vendar najnovejši v seriji. Po mojem monologu modro pripomni, da če piše, da je frizbi za stepanje, potem je tudi za stepanje beljakov. Super.

V Mariboru gospa ve za izdelek, ga prodajajo, a ne ve, kako izdelek deluje, saj ga sama še ni preizkusila. Ker vztrajam, gre pogledat v škatlo, v kateri ni bilo metlic. Pove pa, da so prejšnje verzije imele metlico in da bo luknjasti frizbi verjetno res stepal in mešal. Hvala za še en koristen nasvet.

Ko sem končno priklicala tudi Velenje, je prijazna gospa poslušala ves moj gnev in me razumela, a delovanja izdelka na žalost ni poznala. Menda lahko pride do napak na spletni strani, kar razumem, le ne vem, zakaj jih potem ne popravijo. Strinjava se, da je nerodno, da ne poznajo izdelkov in da jih niso preizkusili. Predlaga mi, naj to storim sama. Skušam pojasniti, da potem ne bom mogla vrniti izdelka in ga zamenjati. Hm, pa res. Prijazna gospa se javi, da bo sama vzela izdelek domov, ga preizkusila in me naslednji dan poklicala z novimi ugotovitvami. Verjamem ji. Klica naslednji dan nisem dočakala.

Opogumila sem se in se lotila peke, ki je zahtevala sneg štirih beljakov. Frizbi jih je besno premetaval po posodi, a beljaki se niso spenili. Sem bila pa jaz precej penasta!

“Kuhinjski robot”, ponosno oglaševan kot sistem vse v enem, je na koncu dneva samo lep. Ima super posodico za shranjevanje rezil, ne opravlja pa osnovne funkcije! Zamenjati ga najbrž ne morem, ker sem ga že preizkusila, bom pa nadaljevala s klicanjem v tovarno, zahtevala oblikovalca, tehnično-razvojno službo, PR in še hišnika, če bo treba, dokler ne najdem nekoga, ki bo izdelek poznal.

Pa še to. Za ceno SBR 1000 B (205 €), bi dobila vse delujoče aparate - sokovnik, sekljalnik, mešalec, ožemalnik in še kaj za povrhu. V bodoče se bom Gorenju na veliko izogibala.

Zdrav način poslovanja v Lekarni Ljubljana?

Kameleonka01. februar 2010

Pred časom sem se po priporočilu kolegice namenila kupit prehranski dodatek Ekolostrum, ki naj bi pripomogel k boljši odpornosti. Trgovka (v nadaljevanju boste videli, da izraz farmacevtka v tem primeru ni na mestu, čeprav dotična gospa ni nič kriva) pove, da Ekolostruma nimajo, da pa imajo Kolostrum, ki je enak in še cenejši. “Ma ja, naj bo kolostrum ali ekolostrum, mleko je mleko, saj je vseeno kaj piše na škatlici,” si rečem. Trgovka mi še prijazno ponudi svojo kartico zvestobe, da uporabim njenih pet jabolk in prihranim denar, medtem izpolnim vprašalnik. V tistem trenutku mi niti ne pride na misel, da bo od zdaj naprej imel g. Jaklič možnost vpogleda v moje zdravstveno stanje oz. v to, kaj goltam, kar niti ni tako zelo nepomemben podatek. Plačam, dobim začasno kartico in grem.

Ko pridem domov, pogledam na škatlico, na kateri piše: Lekarna Ljubljana. Aaaa?! Prvič vidim, da bi imela lekarna svojo blagovno znamko. Grem na internet in ugotovim, da sem bila nategnjena že v štartu. Ekolostrum je, za razliko od Kolostruma, ekološkega izvora, razlika v ceni je bila takrat 6 €, danes pa je skoraj 11 €.

Čez teden dni, s pripravljenim recitalom v glavi, ponovim vajo. Mama me je namreč prosila, da vzamem Ekolostrum tudi zanjo. Pogovor je bil tak:

“Dober večer, en Ekolostrum prosim.”
“Katerega pa?”
“Ekolostrum.”
“Imamo jih več.”
“Res? Koliko?”
“Tri različne.”
“Prosim, pokažite mi jih.”
Gospa seže po prvem in reče: “Tale je Kolostrum od Ljubljanskih lekarn.”
“Ne, ne, vse mi pokažite in Ekolostrum je samo eden, tega mi dajte!” zahtevam.
Gospa prinese želeno. “Aha, saj ga imate, kdaj ste jih pa dobili?” vprašam.
“Od vedno jih imamo,” reče gospa.
“Aha, sedaj mi je marsikaj jasno. Najverjetneje imate naročeno, da morate najprej ponuditi zdravilo vaše blagovne znamke,” dodam.
“Res je,” potihem reče gospa. “Taka so navodila.”
“Vem, razumem, da niste vi krivi,” rečem, trgovka se mi celo malo zasmili.

Farmacevtova vloga v Jakličevi trgovini izgubi pomen. Farmacevt je tam zgolj trgovec. V javnosti seveda krožijo vse mogoče zgodbe o mesečni kvoti generičnih zdravil, ki jih mora posamezni trgovec prodati, če ne … Ne spoznam se na farmacijo, sem pa z zanimanjem spremljala sporno prodajo “galenskih” izdelkov, ki so jih sedaj umaknili iz prodaje v Lekarni Ljubljana. A problem generičnih zdravil še vedno ostaja aktualen. Najverjetneje so najbolj hvaležni kupci starejši ljudje, za katere vemo, da so tudi največji porabniki zdravil. Predstavljam si, kako zelo prikladna je ta ciljna skupina in tudi njihovo zaupanje v farmacevta je najverjetneje precej višje kot pri ostalih uporabnikih lekarniških storitev.

Se pa ve, kdo je v tej zgodbi najbolj zadovoljen. Vi zbirate jabolka , gospod Jaklič zbira nekaj drugega, saj vi zbirate jabolka. Kartico zvestobe sem prejela enkrat pred novim letom. Ostala je v zaprti kuverti in tam bo ostala še naprej, naj kar obdrži ta svoja gnila jabolka! Ko naslednjič kupujete zdravila, se o njihovi uporabi posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom – s farmacevtom in ne s trgovcem!

Fotodarila

Centrifuzija25. januar 2010

Po eni strani mi je kar žal, da bom izdala “skrivnost” in da ne bom mogla biti le jaz izvirna z darili.

Večja skupina ljudi je iskala darilo za prijatelja. Kaj naj mu podarimo? Nekaj trapastega, a vseeno uporabnega in osebnega. To je bila poanta.

Spomnila sem se, da sem nedavno nazaj videla na spletnih straneh ponudbo Fotofiniš, kjer ti natisnejo digitalno fotko na kakšen predmet: na majico, predpasnik, podlogo za miško, vrček za pivo … Soglasno smo sprejeli predlog, zato sem se lotila dela. Naročila sem 10 izdelkov.

V torek ponoči sem artikle naročila, naslednji dan v fotostudiu preverila, če bodo stvari natisnjene pravočasno, v petek popoldan pa sem jih prevzela v Mercatorju.

POZITIVNO:

• Vse lahko storiš prek spleta in od doma. Tudi ponoči.
• Izbira izdelkov je velika. Od slinčkov prek koledarjev do vrčkov za pivo.
• Cena izdelkov je jasna že vnaprej.
• Izdelava je hitra. 2 dni + 1 dan za pot pošte.
• Sam si izbereš način dostave - na dom ali v izbranem Mercator centru.
• Cena izdelkov ni visoka. Če izdelke prevzamete v Mercatorjevem centru po izbiri, ni treba plačati nobene poštnine.
• Zanesljivost. V roku sem dobila vse izdelke.
• Izdelki so videti kar kakovostni.

NEGATIVNO:

• Za naročilo je bilo potrebno prenesti na računalnik poseben program. Ni bilo pa nobenih težav.
• Sledenje naročilom ne deluje. Lahko sem preverila le uspešno naročilo, še sedaj pa mi program javlja, da je fotostudio naročilo prevzelo.
• V šišenskem Mercatorju Fotofinish zadeve prevzamete v trgovini na oddelku “Akustika”. Tam imajo manjši kaos, zato smo pol ure iskali mojih 10 artiklov. Na koncu smo komaj našli vse.

Še ena težava se je pokazala, a v resnici je to le težava za Mercator. Jaz sem jo odkrila šele doma, ko je bilo potrebno prešteti denar, ki je bil porabljen za darilo. Blagajničarka je odčitavala črtne kode. V enem od paketov sta bila dva izdelka, njen stroj pa je zaznal le enega. Ročno bi morala vtipkati št. 2. Ker je ni, sem plačala 12,90 € premalo. Sorry, Mercator, vem da berete, ampak res nisem šla nazaj, ker se mi je mudilo na žur. Za vas vsekakor slaba novica. Vam pa vsaj povem. Ne bodite hudi.

IZDELKI:

• Večina izdelkov je odvisna od kakovosti fotografij, vseeno pa se je pokazalo nekaj lastnosti.
• Vrček za pivo je super. Velik in s sliko dobi tisto bistvo. No, če izvzamemo dejstvo, da se bistvo nalije vanj. Priporočam
• Majice so fine, vendar je treba tiskarni tudi omeniti, kolikšno velikost potrebujete. Vedite, da je XXL res ZELO velika. Priporočam.
• Predpasnik ni vreden posebne omembe, a če imate dobro idejo, zna biti tudi to v redu. Je pa malo trd in nič kaj lep. Ne priporočam.
• Medvedek je majhen in grd, slika pa slabo vidna. Ne priporočam.
• Dobro so se izkazale tudi puzle in podloga za miško.

Za urejene in lepe nohte

Amalija30. december 2009

Bojim se, da bo tole slišati kot top-šop prodaja, ampak res sem navdušena nad izdelkom. In ja, moji nohti so povsem drugačni, gladki in bleščeči, kot bi bili polakirani, čeprav to sploh niso.

V tisti čudni odprti trgovini sredi Supernove me je prodajalka nagovorila. In ker sem imela ravno čas, sem ji prisluhnila. Pravzaprav sem najprej mislila, da ponuja manikuro in šele po razlagi ugotovila, da prodajo neko čudno pilo. Če mi ne bi ponudila, da mi “spili” en noht, ne bi videla in tudi verjela ne bi.

Nevo pila je kvadraste oblike in ima 3 zelo nežne ploskve. Vsak noht je treba zdrgniti z vsemi tremi ploskvami. Najprej s temno, nato s sivo in na koncu z belo ploskvijo. Vsaka nekaj naredi s površino nohta, na koncu pa je ta gladka in bleščeča. To je vse. Učinek traja slab teden, če si redno umivate roke in pomivate posodo.

Redna cena pile za nohte Nevo je 18 €, trenutno jo sredi Supernove prodajajo po 10 €. Jaz sem kupila tri. Po tem odkritju, bom zagotovo postala pozorna tudi na druge Nevo izdelke. Očitno nekaj vedo, kar se splača vedeti.

Morda je tovrstnih izdelkov na trgu še več, a jih žal ne poznam. V drogerjah sem zasledila do sedaj le bolj grobe pile, ki niso primerne za poliranje površine nohtov. V primeru, da najdete boljšo in cenejšo, nam to, lepo prosim, povejte.

Testiranje kreme proti mrzlim nogam

Centrifuzija14. december 2009

K testiranju Hansaplastove kreme Warm & Care, ki naj bi zagotavljala topla in negovana stopala, smo pristopili znanstveno.

Za začetek smo naleteli na drobno težavico, ko se je en moški osebek uprl, da ne bo testiral kreme za ženske, a mi ga je uspelo prepričati, da je krema namenjena obema spoloma, a da je poudarek na ženskah le zato, ker ženske zaradi nižjega pritiska pogosteje in bolj zebe v noge.

DVOJNI SLEPI PREIZKUS

4 testne osebe (2 moška, 2 ženski) smo si nanesli kremo na stopala. Ena od oseb je uporabila placebo in nihče ni vedel katera.

15 minut po nanosu
Oseba 1: Masten občutek. Desno stopalo blago peče.
Oseba 2: Med prsti na rokah malo peče. Kot pepermint, ampak ni hladno.
Oseba 3: Na nožnih prstih in po nartih nekaj čuti. Pekoč občutek.
Oseba 4: Občutek bolj občutljive in mastne kože.
Vsi testni osebki smo bili v sobi, ki je imela vsaj 20 stopinj, smo pa vmes malo zračili in bili slabo obuti, da bi lahko začutili hlad. Oseba 3 je bosa.

Eno uro po nanosu
Oseba 1: “Občutki niso cool.” Stopala ornk pečejo. Desna bolj kot leva.
Oseba 2: Čuden, pekoč občutek po nartih, zebe pa ne.
Oseba 3: Zdi se, da je nehalo delovati. Ne peče več nikjer.
Oseba 4: Ne ve. Nič.

Dve uri in pol po nanosu
Oseba 1: Kot da ne bi bilo nič.
Oseba 2: Kot bi mi nekdo zdrgnil noge. Kot da so prekrvavljene in normalno tople. Nič posebnega.
Oseba 3: Nič več.
Oseba 4: Nič.

Testna oseba 4, ki je dobila placebo, je naslednji dan testirala kremo, a občutek ni bil prijeten in ga je opisal kot žgočega.

ZAKLJUČEK

Krema učinkuje, vendar pa je dojemanje tega učinka odvisno od subjektivnega mnenja.

Pojav mastnega občutka lahko pripišemo katerikoli kremi in kaže le na nevajenost moških, da na svoja stopala nanašajo kakršnokoli kremo. Ženski tega podatka namreč nista posebej navajali. Kljub vsemu pa se krema ne vpija tako hitro, kot je bilo pričakovano po branju lastnosti izdelka.

Ženski testni osebi bi kremo Warm & Care še uporabili, vendar pa jo poskušali nanašati drugače - bolj na stopala in manj na narte. Testirati pa jo bo treba še v mrzlih razmerah (npr. na snegu, na smučišču), kar bomo nedvomno storili. Moški testni osebi kreme ne nameravata več uporabiti. Očitno je krema res v večji meri namenjena ženskam.

Novoletna darila letos drugače?

Amalija04. december 2009

Dan Dobrot

Centrifuzija30. november 2009

Po naključju smo na Twitterju našli Dobrote, ki so pritegnile našo pozornost. Navezali smo stik in prišel je čas za testiranje.

Na začetku smo imeli tri dobrote: pol-sušene češnjeve paradižnike (6,51 €), pesto iz sardin, oliv, pinjol, oreščkov in začimb (3,91 €) in balzamični kis z medom (10,85 €).

Dva preizkuševalca sva najprej prebrala napotke in razne objavljene ideje za recepte. Izkazalo se je, da lahko dobrote vključiva že v ZAJTRK.

• - Jogurt z balazmičnim kisom z medom. “Kaj!? Fuj!” ste gotovo pomislili. Napaka, zadeva je super. Najbolje je, da sploh ni treba paziti, koliko tega medenega kisa dodate jogurtu. Na koncu sem ga namreč krepko zabelila s tem hecnim dodatkom in obema preizkuševalcema je bila vsaka kombinacija všeč.

• - Topli kruhki s polsušenimi paradižniki. Ti paradižniki so meni tako dobri, da sem se odločila, da jih bom jedla solo in morda v solati. Za kakršnokoli mešanico mi jih je škoda! Ne dam.

• - Topli kruhki s pestom so očarali predvsem preizkuševalca. Ker sva sklenila, da bo steklenička s pestom tudi za kosilo, je bilo žal treba prekiniti veselje s kruhki.

KOSILO je bilo neverjetno preprosto, a vendar drugačno in čisto posebnega okusa.

• Peresniki s pestom. Zakon! Nobena od sestavin ne izstopa, hkrati pa se čuti vse.
• Solata: pečena zelenjava z balzamičnim kisom z medom. Malce na sladko je potegnila ta solata, a ni bilo moteče in vse se je čisto lepo skladalo s soljeno zelenjavo. Na spletu sva prebrala, da naj bi šel za balzamični kis z medom na prav vse jedi. To zdaj celo verjamem.

Za zaključek: oba preizkuševalca sva bila nad vsemi dobrotami navdušena.

Kaj pa cene? Dobrote niso med najcenejšimi živili, a tudi drage niso. Nekatere so zelo ugodne, če upoštevate vse lastnosti te posebne ponudbe: biološka in ekološka pridelava, mala proizvodnja, zanimive mešanice - vse to je tisto, kar je vredno cene.

In če sedaj pogledam moje tri naključne dobrote, sem prepričana, da bom vsaj pesto zagotovo še naročila. Cena je namreč hudo ugodna. Mala steklenička zadostuje za kosilo 3-4 ljudi. Nabavite še makarone in presenetite kogarkoli z zanimivim in dobrim okusom. No, pa tudi paradižnike bi. Fino je, da so lepo natlačeni v kozarec in jih sploh ne zmanjka tako hitro. Priporočam!

Nogavice: poceni, drage, slabe

Adi19. november 2009

Odpravljal sem se na podaljšan vikend v tujino in ker je vreme kazalo na hladno in mokro, sem si v zadnjem hipu kupil nekaj parov toplejših nogavic. Večino časa naj bi prebil zunaj in če zebe v noge, potem zebe povsod, vsaj mene.

Nogavice sem vedno kupoval v supermarketih. In skoraj vedno domače, Polzela. Lahko temu rečete staromodnost, ampak mene niso nikoli razočarale in vedno sem našel kak zanimiv vzorec, ki je popestril klasično črnino. Tokrat sem v Mercatorju brskal med toplejšimi, volnenimi, in naletel na model Apolon 2090 - gladke in tanke nogavice z 80% deležem volne. Prava stvar! Vzel sem 2 para po 4,95 EUR. Potem pa sem čisto iz firbca pobasal še en sveženj generičnih Mercatorjevih športnih nogavic iz debelejšega bombaža (ne frotirja), 3 pare za 3,69 EUR.

Od teh zadnjih nisem preveč pričakoval. In niso razočarale. Po prvem popoldnevu sem jih sezul približno pol - druga polovica je ostala na mojih stopalih v obliki muck in trdovratne črne barve, ki se odlično prime kože, bombaža pa malo manj… še sreča, da se nisem moral kje sezuti. Seveda so ostanki nogavic romali v koš. 1:0 za Mercator.

Naslednji dan sem obul “taboljše”, volnene. Občutek je super: tanke, mehke in res tople. Ko sem zvečer sezul čevlje, pa tole:

Nekako ni kazalo dobro, ampak naslednji dan sem poskusil še z drugim parom. 6 ur sedenja na vlaku in 6 ur sprehajanja v udobnih, pohajkovalnih čevljih, je povzročilo tole:

Te odlične, mehke in tople nogavice za hladne jesenske in zimske dni očitno niso namenjene hoji, pač pa sedenju. Mogoče bi se spodobilo, če bi proizvajalec to jasno označil.

Epilog: Tretji artikel, ki sem ga kupil pred potovanjem, je zložljiv dežnik (7,95 EUR), narejen na Kitajskem. Zaenkrat se je ta še najbolje obnesel, saj je uspešno prestal 5 odpiranj in zapiranj ter krajši sprehod z rahlim pršenjem. To me navdaja z optimizmom in nestrpno čakam prvi močnejši naliv.