Arhiv za marec, 2009

Baaarcelonaaaa!

matej25. 03. 2009

Če ste količkaj arhitekta, oblikovalca ali pa navdušenca nad interierji, je bila vaša prva asociacija ob omembi Barcelone slavni Barcelona chair, ki ga je Ludwig Mies van der Rohe skupaj s svojo partnerko Lilly Reich zasnoval za nemški paviljon na barcelonski razstavi davnega leta 1929. Več v zvezi s samim dihjemajočim stolom in njegovo zgodovino (med drugim o nagradi Museum of Modern Art Award leta 1977) si lahko vsi zainteresirani preberete na strani www.barcelonachair.com. Mi pa se bomo posvetili vprašanju: kako ga kupiti.

“Originalno” verzijo, z imenom Barcelona, torej požegnano z licenco samega avtorja, proizvaja in prodaja famozni Knoll, a za precej zasoljeno ceno manjšega rabljenega avta, od 4 do 6 tisoč zelencev (cca. 3.000 do 4.500 €). Ah, ja.

Potem pa so tu “ponaredki” (tudi to dajem pod navednice, saj bi vas dejanski originale iz nemškega paviljona verjetno stali še mnogo mnogo več), ki se jih s pomočjo spleta najde precej. 700 € bi recimo odšteli zanj tule. Vendar pa ne gre pozabiti, da so pri naročilu prek spleta lahko poštni stroški precejšnji, saj zadeva ni ne majhna - 76 cm širine x 76 cm globine x 79 cm višine - ne lahka, tehta namreč kar 31 kg!

Kakor svarijo poznavalci, je kvaliteta izdelave lahko zelo različna, ni pa nujno odvisna od države izvora. Nam blizu ga recimo za ceno od 1.700 do 2.100 € z veseljem naredijo v podjetju Klun ambienti, medtem ko ga za še nižjo ceno (in vožnjo na Dunaj) lahko dobite tudi na avstrijskem e-bayu.

Prodajalci pa se najdejo tudi na slovenski različici te spletne strani, bolha.com. Verjetno precej ugodno, a potrjeno s Kitajske, ga lahko dobite tudi v podjetju Hexim, kjer se hvalijo z nizkimi cenami designerskega pohištva, salon pa imajo v ljubljanskem BTC. Cena tega kosa je 816 €.

Poznate tudi vi kakšne zanimive vire designerskega pohištva pri nas ali bližnji okolici?

Ljubljanska tajska hrana

Mica22. 03. 2009

Upam si staviti, da se vam je vsem, ki ste že bili na Tajskem, tamkajšnja hrana vtisnila v prijeten spomin. Do nedavnega v Ljubljani niste mogli obujati spominov ob kokosovi juhi tom kha kai, pikantni juhi tom yam, pekočem rdečem ali zelenem kariju, rezancih pad thai ali ob slastni solati iz papaje.

Pred nekaj leti se je odprla azijska restavracija Dabuda na Šubičevi cesti, kjer strežejo tudi pesto ponudbo tajskih jedi. Poznavalci so jo kljub visokim cenam hvalili, zadnje čase pa je slišati nekaj kritik glede kakovosti in postrežbe.

Ob taki ponudbi smo se ljubitelji tajske kuhinje razveselili novih možnosti, ki so našle mesto v Ljubljani.

Kari

Najprej sem preizkusila Thai Inn Pub v bivšem lokalu Podnevi in zvečer na Rimski ulici. Moj najljubši rdeči kari je bil manjše razočaranje. Bil je primerno pikanten in z dovolj sestavinami, da ni bil juha, a ne vem zakaj mora (”po slovensko”) na površini plavati toliko maščobe. Tega na Tajskem nisem doživela niti enkrat.

Podobno pripombo sem slišala tudi za tamkajšnji pad thai, ki je bil neprepoznaven. Vse je namreč kazalo na to, da poleg obilice maščobe vsebuje tudi paradižnik.

Baje v Thai Inn Pub-u uporabljajo sveže začimbe, kar je vsekakor dobrodošlo, a jih očitno vseeno nimajo dovolj, da bi na svoj meni dodali še pikantno juho tom yam. To je namreč popolnoma enostavna, a slastna juha, ki dobi pravi tajski okus le, če uporabiš vse začimbe: čili, limonino travo, galangal (ingverju podobna korenina), liste kafirjeve limete, tajski peteršilj, steblo koriandra in sojino ali ribjo omako.

Kar se tiče cene (6 €), je bila seveda v primerjavi s tajskimi precej visoka (na Tajskem dobiš kari že za slaba 2 €), a sicer zmerna.

Sledil je obisk druge nove restavracije - Bangkok Street v Cityparku v BTC-ju. Zopet sem naročila rdeči kari, ki je bil že na prvi pogled precej manj masten kot v Thai Inn Pubu. Tudi okus ni razočaral - precej pikanten in z dovolj raznolike zelenjave (naročila sem zelenjavnega). Cena je bila malo višja (8 €), a sem poleg dobila še skodelico pikantne juhe tom yam.

Želim si še več tuje kulinarike v našem malem mestu. Res je, da okus nikoli ne bo enak kot v deželah Azije ali Južne Amerike, a tega niti ne smemo pričakovati. Verjetno tudi sirovi štruklji v Bangkoku ne bi imeli enakega okusa kot pri babici doma!

Škoditi ne more, lahko pa koristi!

Amalija17. 03. 2009

Maček v žaklju vam ponuja sveža mnenja in zanimive informacije, a pomembno je tudi, da potrošniki poznamo svoje pravice in da se zavedamo, kje lahko najdemo informacije, ko smo v dilemah.

Najbolj znana in aktivna je Zveza potrošnikov Slovenije ali ZPS. To je neprofitna in nevladna organizacija, ki predvsem informira in ozavešča. Njihovo obsežno spletno mesto vsebuje vedno sveže novice z vseh področij. Priporočam.

Najbolj zgovoren projekt ZPS je “Precenimo cene!“, ki primerja cene glede na različne ponudnike in/ali proizvajalce. Hkrati lahko spremljamo nihanje cen posameznih izdelkov v daljšem časovnem obdobju. Super zadeva - sploh če ste nori na iskanje najcenejše robe ali pa ste preprosto obsedeni z grafi in tabelami.

Urad RS za varstvo potrošnikov je vladna zadeva - samostojen organ v sestavi Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Niso tako aktivni kot ZPS, a če imate vprašanje in potrebujete nasvet, vam bodo tam brezplačno pomagali osebno, prek maila ali po telefonu. Meni so že svetovali, niso pa ravno znali pomagati, a to je odvisno od primera do primera.

Organizacij, zvez in inštitutov, ki se ukvarjajo s potrošništvom, je še veliko, a mislim, da nobeno ne dosega take ravni kot omenjeni instituciji. Še posebej pa ne na spletu.

Ko se vam bo zdelo, da so vam na kateri od ljubljanskih tržnic odločno preveč zaračunali za glavo radiča, lahko preverite cene hrane na njihovi spletni strani.

Če se vem zdijo zakoni zanimivo čtivo, kjer se skriva ogromno hakelcev, predlagamo Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot). To je skoraj obvezno čtivo. In res najdemo notri kakšne zanimive člene - na primer:

“Oglaševalska sporočila morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv.”
Ob tem sem se spomnila na “titan strong s tehnologijo denti-repair”, “hilarunukleinsko kislino” in “formulo akticink” - reči, za katere ne vem, kaj so in kako se sploh pravilno napišejo!

Dodajam pa še Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ker smo ravno priklopljeni na svetovni splet.

Želim vam, da nasveta in pomoči sploh ne bi potrebovali. V nasprotnem primeru pa upam, da vam kakšna od povezav pride prav.

Čaj? Kavo? Ja, prosim!

Adi14. 03. 2009

Takole je bilo: naveličal sem se porcelanastih skodelic za čaj. Hočem nekaj transparentnega! Ko sem čez zimo prebiral Gogolja, se mi je zdelo, da bi pil čaj po rusko - iz kozarcev z umetelnimi kovinskimi ročaji - “podstakanniki”… No, poceni ravno niso.

Sprva nisem imel sreče. Nikjer nič pametnega, razen tistih groznih osemkotnih Arcopal vrčkov, ki so tako tečni za pomivanje - to vem, ker jih imam! Potem pa sem v največjem ljubljanskem Mercatorju naletel na pravo obilje te steklovine …

Najcenejši in najenostavnejši: 4.31 € za 6 kosov. Tile se znajo hitro prevrniti, ker so spodaj tako zoženi.	Stilizirani "podstakanniki": 9.49 € za 4 kose. Hm... vabljivi. Ampak mogoče malo preveč stilizirani?
Set kozarcev s krožnički: 9.58 € za 6 kosov. Prsti so me zasrbeli, ampak res ne potrebujem 6 kompletov.	Nizke, trebušaste skodelice s krožnički: 9.87 € za 6 kosov. Ne, takih pa ne bi.

Svojih 15 minut sem se prestopal in vrtel tam - še dobro, da je oddelek s posodo bolj miren…
Potem pa sem pobasal tele:

"Emotion", 27 cl kozarec, 3.02 € za par.

Ja, za kavo in čaj bodo.

Mične nepremičnine - 2. del

matej11. 03. 2009

Uradni ogledi redko potekajo brez nepremičninskega posrednika, pogosteje brez lastnika. Pri hišah, za razliko od stanovanj, mora kupec paziti na še na več dejavnikov in dimenzij, in jih po sistemu check & re-check preverjati tako pri agentu kot pri lastniku (če ga seveda srečamo).

Na kaj moramo paziti?

Če si želite parcelo s čimbolj odprtim pogledom oz. brez bližnjih sosedov, lahko hitro ugotovite, da je bližina stvar interpretacije. Morda pozabijo povedati, da je vmes še kozolec in kar malo presenečeno ugotovijo, da je le ta pravzaprav sosedov in ne spada k ogledovani nepremičnini.
Včasih je koristno, da kupec sam prek PISO preveri, če prek ogledovane parcele slučajno ne vodi občinska pot in da v zemljiški knjigi za nepremičnino ni vpisana t. i. plomba. Lahko se namreč zgodi, da agencija teh zadev niti ne ve.
V oglasih oz. priloženih fotografijah je parcela ali hiša pogosto slikana tako, da se namenoma ne vidi, kaj je v njeni bližini. Če vam ob tem nepremičninar še zatrjuje, da je sosedova hiša sicer čisto zraven, a sploh ni moteča, lahko upravičeno postanete sumničavi.

Pri posrednikih pričakujem odzivnost in proaktivnost. Na začetku me je pozitivno presenetil pristop in nagovor, ki se ga gre agencija Prospera na spletni strani Nepremičninski nasveti. Ponujajo brezplačne nasvete, ki so kar koristni, s povpraševalci pa komunicirajo z lažnimi) personaliziranimi, a lepo napisanimi elektronskimi sporočili. Bil sem kar navdušen, zato sem jim na njihovo pobudo (”Postanite VIP kupec“) napisal svoje povpraševanje po želeni nepremičnini. In dobil… nič! Ne odgovora ne ponudbe, nič!

Posredniškim agentom v bran pa tole: zgodi se, da je “nategnjen” tudi sam posrednik, s strani prodajalca, ki mu ne da resnične, točne ali popolne informacije; lahko je ob ogledu s kupcem tudi sam šokiran in mu ni jasno, zakaj mu prodajalec ni povedal, da je hiša njegove sestre dejansko na njegovem dvorišču, da ima ta sestra dva velika psa ter da omenjena sestra zelo rada glasno grozi s klicanjem policije ter se nasploh ne najbolj prijazno sporazumeva … tudi z ogledovalci prodajane nepremičnine, potencialnimi bodočimi sosedi. Been there, done that.

Mične nepremičnine: iskanje hiške na belem konju - 1. del

matej09. 03. 2009

Prvi stik z nepremičninami je navadno ogledovanje oglasov, v tiskani in/ali spletni obliki. Ko to posrtane prezahtevno, pa se že obrnemo na nepremičninsko agencijo. Ko sem se podal v nepremičninski šoping, sem po izkušnjah iz iskanja najema že vedel, na kaj paziti. Nekaj uvodnih nasvetov:

pozanimajte se glede agencijskih provizij, saj so agencije pri tem res izvirne – na oglede, nakup, prodajo, storitev ipd.,
naredite domačo nalogo - kaj ponuja trg v smislu razmerij cen glede na lokacijo, starost, kvadraturo in ostalih osnovnih spremenljivk,
“beauty is only skin deep” - pri nepremičninah lahko fasada skriva grde reči,
vedite za (realni) razpon svojega proračuna, da ne pride kasneje do kakšnih težav.

Ko ste na ogledu nepremičnine, ki vam je dejansko všeč, pred končno odločitvijo še:

recite besedo ali dve z bodočimi sosedi (še posebej pri večstanovanjski stavbi) – ali jih kje kaj žuli, kdo je glasen, kaj vse jim zaračunava upravnik, kdaj je nazadnje poplavilo kolesarnico ipd. Se vam to zdi naporno? Glejte s pozitivne plati - navezali boste znanstvo in vse pomembno izvedeli od nekoga z izkušnjo, ki vam lahko ostane prihranjena),
sprehodite se po okolici, da ugotovite, kako blizu je tista železniška proga in kje boste kupovali špecerijo in sadjezelenjavo.

Pred kratkim so me spet zasrbele nepremičninske pete. Preiskujem spletne vire kot je Nepremicnine.net (z naročilom na obveščanje o novih oglasih pride zelo prav), z enim očesom pazim na Bolho in male oglase v Delu in Dnevniku. V pomoč je lahko tudi spletni iskalnik po nepremičninah, GoHome.

Škatlica dobrega zvoka

Adi04. 03. 2009

Priznam, ne morem se odreči cedejem in vinilkam ter klasičnemu integriranemu ojačevalniku (moj audio sistem je iz zelo zgodnjih devetdesetih in se še kar dobro drži), po drugi strani pa me prostorska stiska sili v nenehen premislek o manjšem in bolj kompaktnem sistemu.

Pri prijatelju, ki precej eksperimentira, sem zadnjič videl nekaj, kar mi je delovalo precej simpatično.

Integrirani ojačevalnik TA-10

Logitechov Squeezebox predvaja digitalizirano zbirko glasbe iz računalnika - seveda v brezizgubnem formatu FLAC ali APE. Najlepše pri tem je, da omogoča brezžično povezavo.

Digitalni signal ojačuje minimalistični integrirani ojačevalnik Trends Audio TA-10.

Potrebujete le še par dobrih zvočnikov in TA-10 bo kljub majhnosti napolnil srednje veliko sobo z nadpovprečnim zvokom. In 140 funtov, kolikor stane, je zelo spodobna cena za višji razred, kamor ta igračka nedvomno spada.

Kdo smo?

Kupujemo vsi. A mi to radi počnemo. Pri tem iščemo kakovostne in cenovnougodne izdelke ali storitve. Ne omejujemo se, temveč pozorno spremljamo ponudbo in ugotovitve delimo z vami, naši bralci in bralke. Iščemo dobre informacije, jih delimo in si jih izmenjujemo.

Kategorije zapisov

Koristne povezave

Zveza potrošnikov

Urad za varstvo potrošnikov

Zakon o varstvu potrošnikov

Piske & pisci

You are currently browsing the Maček v žaklju blog archives for marec, 2009.

Vsi nakupujemo, a mi to radi počnemo.