Zgleden primer spletne distribucije glasbe

Pri Buggeju sem kupil album skupine Mungolian Jet Set. Že nekaj časa sem to nameraval, pa so vedno bile kake pomembnejše reči prej za postoriti. Mogoče ne bo odveč nekoliko ozadja, zdaj, ko so debate ob primeru The Pirate Bay-a še sveže.

Bugge Wesseltoft je norveški glasbenik. Igra klavir, klaviature, sklada, programira, snema v svojem studiu, producira in izdaja glasbo pri svoji založbi Jazzland. Vse izdaje so dostopne na cedejih, preko klasičnih distribucijskih kanalov (pri nas jih boste težko našli), pa tudi v digitalni obliki, na spletnem mestu www.buggesroom.com.

Skladbe so ponujene v dveh oblikah zapisa: manj kakovostnem mp3 s spremenljivo bitno hitrostjo in visoko kakovostnem flac z brezizgubnim stiskanjem. Skladbo ali album lahko prenesete v enem ali drugem, ali pa v obeh oblikah. Cena posamezne skladbe je 1 evro, cena albuma pa 10 evrov. Glede na cene cedejev v trgovini je to dokaj poštena cena za glasbo brez embalaže - vse, kar dobite od grafične opreme, je bitna slika naslovnice v nizki ločljivosti.

Plačilo je mogoče s plačilnimi karticami (za nas sta zanimivi predvsem MasterCard in Visa), preko sistema PayPal pa ne. Ob nakupu morate prek varne povezave vnesti številko in veljavnost kartice ter varnostno kodo CVC. Nobenih drugih podatkov. Avtorizacija je hitra in takoj nato prejmete na izbrani elektronski naslov geslo, s katerim lahko v naslednjih 14 dneh poljubnokrat prenesete kupljene skladbe/albume. Datoteke lahko prenesete vsako posebej, ali pa v zip arhivu. Za vse skupaj ne potrebujete nobene dodatne programske opreme. Povezava je hitra in stabilna, ne podpira pa nadaljevanja prekinjenega prenosa.

Mojih 10 evrov je šlo v žep ustvarjalcem glasbe, ne njihovim odvetnikom, zato sem zadovoljen. Nikjer ni sledu o kaki DRM navlaki, nobenih disclaimerjev in FBI-jevih groženj.

Na kratko: zgledna in poštena spletna izmenjava.

Prispevek lahko komentirate, ali povežete s svoje strani.