Arhiv za maj, 2009

Kozmetika iz konoplje

Mica30. 05. 2009

Kar se tiče izbire kozmetike in čistilnih preparatov, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, imamo vsi svoja načela. Jaz izbiram po sledečih kriterijih (in ne nujno v spodnjem vrstnem redu):

  • da izdelek ni testiran na živalih
  • da je čimbolj ekološki
  • da je proizveden v Sloveniji (čim manj transporta)
  • da njegov vonj prija mojemu nosu
  • da ima čimbolj ugodno ceno.

Izbira se zato precej zmanjša. Zaradi cene hitro odpadejo trgovine kot so Loccitane ali Lush, a vseeno za nekatere izdelke - predvsem mila, šampone in kreme - ostajajo na voljo odlični slovenski naravni proizvodi na osnovi konoplje, ki niso testirani na živalih, ki imajo prijeten vonj in seveda ugodno ceno. To so izdelki slovenskega podjetja Pharmachem, znani pod imenom Extravaganja.

Naj vas ime ne zavede. Za izdelke je uporabljena Cannabis Sativa (industrijska konoplja), ki se od Cannabis Indica, razlikuje po zanemarljivi vsebnosti THC-ja (Tetrahidrocannabiol), substance, ki vsebuje psihoaktivne sestavine. To tudi jasno piše na embalaži.

ExtravaganjaZakaj izdelki niso tako popularni kot ostali kozmetični preparati, je verjetno posledica napačnega razumevanja konoplje. Ko so skozi zgodovino, zaradi lažje in cenejše pridelave bombaža, jute in sisala, začeli zanemarjati konopljo, se je znanje o tej rastlini začelo izgubljati. Konoplja ima namreč veliko dobrih kvalitet - zdravilne učinke, tisočkrat močnejša vlakna kot bombaž in jo lahko uporabljamo za izdelavo papirja, tekstila, zdravil, gradbenih materialov, hrane, vrvi, goriva in nenazadnje kozmetike.

Kar se tiče uporabe za nego telesa, je pomemben izkoristek semen, ki vsebuje približno 30% olja. Olje konoplje pa vsebuje nenasičene maščobe kisline Omega 3 in Omega 6, ki obnavljajo odpornost kože. To je tudi glavna sestavina v izdelkih Extravaganja. Na njihovem spletnem mestu piše več o vsakem proizvodu, kupite pa jih lahko v trgovini Extravaganja shop (v Hotelu Slon in na Vidovdanski 2), Hannah Biz na Vošnjakovi 5, v trgovinah Drogerie Markt in v drogerijah Tuš.

Pa še malo o ceni: embalaža za mila in šampone je skoraj enkrat večja kot embalaža ostalih proizvodov. Če bi kupili na primer šampon znamke Loreal (250 ml) v Drogerie Marktu, bi plačali 2,59 €, 400 ml steklenička Extravaganja šampona v trgovini Hannah Biz pa stane 4,15 €. Zdi se, da z enim nakupom plačaš več, a v resnici dobiš precej večjo količino.  Zelo priporočam!

Hitri nasveti za uspešne nakupe špecerije

matej19. 05. 2009

Kriza je! Pa tudi če je ne bi bilo, se je po skavtsko dobro vnaprej pripraviti na vstop v nakupovalno bitko - spodaj je nekaj preprostih nasvetov, s pomočjo katerih se boste ognili dodatnim stroškom pri vsakodnevnih nakupih živil in ostalih izdelkov za dom.

1. Ne nakupujte lačni!
Če so oči velike, potem se hitro zgodi, da v košarico (in kasneje v usta) zbašete kaj manj zdravega, predvsem pa večjega od vaših dejanskih potreb.

2. Držite se nakupovalnega seznama!
Že doma si pripravite seznam stvari, ki jih nameravate kupiti. Izogibajte se tudi “odprtih” možnosti (npr. kruh, piškoti, jogurti), temveč bodite natančni: 1 x hlebec sosedovega kruha, 1 x piškoti Domaćica, 3 x sadni jogurt LCA z okusom breskve) - tudi tako se izognete temu, da vas kaj zapelje.

3. Že vnaprej določite lokacije nakupov!
Določite, kje boste kupili kaj (katera trgovina, pekarna, stojnica s sadjem in zelenjavo). Pot med trgovinami in tudi znotraj trgovin lahko tako optimizirate tudi logistično, da bodo vožnje in nošnje čim krajše ter učinkovita.

4. Nosite plašnice!
Dve tretjini nakupnih odločitev se zgodi na nakupnem mestu - velikokrat zato, ker prodajalci določen izdelek posebej promovirajo ali pa mu znižajo ceno. Priljubljene so tudi degustacije. Ignorirajte vse to in se držite svojega seznama, saj se boste le tako lahko izognili impulzivnim nakupom, ki bi bili posledica distrakcije v trgovini. Dobra priprava doma, morda s pomočjo reklamnih letakov vašega priljubljenega trgovca, lahko pri tem pomaga, saj boste že vnaprej vedeli, kaj je bolj ugodno.

Sam imam nakupovalni seznam spravljen kar v beležkah telefona (včasih sem ga nosil v denarnici), da ga slučajno ne bi pozabil. Večinoma nakupujem v tavelikem Mercatorju (kar, ja vem, ni najbolj cenovno ugodna varianta), ker ga poznam in se v njem znajdem ter vem, katere izdelke bom kupil. Kruh je iz lokalne, 100 m oddaljene pekarne. Po nakupih se ponavadi odpravim zvečer (jasno po večerji - glej nasvet št. 1), ker je takrat manj gneče.

Kako pa vi nakupujete špecerijo? Imate še kakšen koristen nasvet? Komentirajte spodaj!

Zastonj reči, ki lahko drago stanejo (ali: There’s no such thing as a free lunch)

Adi13. 05. 2009

Med brskanjem po spletu večkrat naletim na free trial ponudbe različnih vsebin. Ponavadi gre za sistem naročnine, ki ponuja brezplačno poskusno obdobje, preden se začne naročnina dejansko plačevati. Pri izdelkih (denimo programski opremi) je stvar dokaj enostavna: program po preteku preskusne dobe neha delovati in morate ga plačati, da ga znova aktivirate. Ali pa ga pač odstranite. Ničesar ni treba narediti vnaprej.

Nekoliko drugače pa je pri spletnih storitvah. Tam morate skoraj vedno ob prijavi na free trial poleg osebnih podatkov pustiti tudi številko plačilne ali kreditne kartice. In ponavadi se poskusna doba po preteku brez posebnih opozoril spremeni v naročniško razmerje z vsemi posledicami - računi za storitve, ki je mogoče sploh ne uporabljate, ali pa ste pozabili, da ste jih naročili.

En konkreten primer:

Prijateljica piše raziskovalni novinarski članek. Na spletu najde zanimiv dokumentarec in si ga hoče ogledati. A za ogled je potrebuje program Real Player in storitev SuperPass! Ta ponuja 14 dni brezplačne uporabe. Seveda pa mora vnesti številko plačilne kartice. Kot se pogosto dogaja, ob tem spregleda slabo vidne pogoje uporabe, kjer piše, kako je treba ravnati, če po preteku 14 dni ne želi skleniti naročnine: odjava je mogoča telefonsko (klic v ZDA) in to pred iztekom poskusne dobe. Punca si ogleda dokumentarec, odstrani Real Player z računalnika in na vse skupaj pozabi.

Dva meseca kasneje na izpisku kartičnega računa opazi, da plačuje mesečno naročnino na SuperPass. Hoče pogledati, kako je z njeno naročnino, a je - smola! - založila ali pozabila uporabniško ime in geslo. Rahlo panična pokliče avtorja tegale zapisa, ki gre najprej brat drobni tisk. Treba je torej poklicati v ZDA in imeti pripravljene pristopne podatke. Ki jih nimamo, ker… No, konča se tako, da mora mlada novinarka preklicati svojo plačilno kartico in plačati stroške za izdelavo nove. To je sicer v tem primeru učinkovita, ne pa najcenejša rešitev.

Nauk? Preden pustite številko svoje plačilne/kreditne kartice, preberite vsaj pogoje uporabe! Vedno je bolje že na začetku vedeti, kako boste naročnino odjavili, če in ko bo treba. In seveda: hranite svoje pristopne podatke (e-naslovi, uporabniška imena in gesla, s katerimi ste se prijavili).

Kdo smo?

Kupujemo vsi. A mi to radi počnemo. Pri tem iščemo kakovostne in cenovnougodne izdelke ali storitve. Ne omejujemo se, temveč pozorno spremljamo ponudbo in ugotovitve delimo z vami, naši bralci in bralke. Iščemo dobre informacije, jih delimo in si jih izmenjujemo.

Kategorije zapisov



Koristne povezave



Piske & pisci

You are currently browsing the Maček v žaklju blog archives for maj, 2009.



Arhivi