Še o sesalnikih

Zadnjič je Centrifuzija poročala o svoji izkušnji z Roombo, jaz pa sem se že celo večnost pripravljal zamenjati legendarni Iskrin 6008 Turbo (”sistem AEG!”) z nečim manjšim in bolj učinkovitim. In nečim, kar bo kos prahu in smetem na moji preprogi, ki je na poti od trgovine do doma čudežno izgubila svoje domnevne antistatične lastnosti…

Z boljšo polovico sva bila ravno v ljubljanski izpostavi bolgarskega Technomarketa. Ona je izbirala nov televizor, jaz pa sem vstopil v razburljivi svet malih gospodinjskih aparatov. Omeniti je treba, da so prodajalke in prodajalci v Technomarketu ustrežljivi, relativno vljudni in vedo, kaj prodajajo - to pomeni, da znajo o izdelku povedati še kaj več od tistega, kar lahko preberemo sami, po možnosti pa imajo tudi lastno izkušnjo z njim.

Moj stari Iskrin sesalnik ima nazivno moč 1100 W. Danes ga prekašajo tudi najmanjši, večina se jih giblje okrog 1600 W. Vendar pa ta podatek še ne pove vsega. Važnejša od nazivne moči elektromotorja je efektivna, sesalna moč, ki se pri običajnih sesalnikih giblje med 300 in 500 W. Zaenkrat tega podatka ne navajajo vsi proizvajalci, pripravljajo pa se novi evropski predpisi, po katerih bodo tudi sesalniki razvrščene v energijske razrede, tako kot sedaj hladilniki ali pralni stroji, po nazivni moči in izkoristku. Sicer je sesalna moč dokaj relativna, saj nanjo vpliva več dejavnikov: vrsta prašnega filtra (npr. gostejši in debelejši HEPA filtri predstavljajo večji upor in zmanjšujejo sesalno moč), napolnjenost in material vrečke (papirnate, ko so napolnjene, slabše “vlečejo” kot vlaknaste, ki so delno prepustne) in še kaj. Sesalniki brez vrečke so spet posebno poglavje.

Pri ceni sem si zgornjo mejo postavil pri 100, še raje pa pri 80 evrih. Potem je bil izbor že lažji. Ker ne potrebujem HEPA filtra, ampak navadnega, mikro, pa tudi Mielejeve gibke cevi, čez katero lahko zapeljete z avtom, sem na koncu izbral Samsung SC4147. Nazivna moč je 1600 W, sesalna pa 300, ima običajno gibko cev, teleskopsko kovinsko cev ter ciklonski filter, kar se je že pri prvi uporabi izkazalo za učinkovito. Ciklonski filter na cevi v majhno posodo vrtinči večje in težje delce. Tako se vrečka počasneje polni, posodo filtra pa po določenem času snamemo in izpraznimo. Kot večina malih sesalnikov tudi tale nima drugega pribora kot šobo in majhno krtačo. Čisto dovolj. Še en zanimiv dodatek je možnost odpihovanja prahu, če cev vtaknemo v izhodno odprtino sesalnika.

Moja za prah vražje občutljiva rdeča preproga je bila prvič po dveh letih pošteno posesana. Zdaj sem srečen človek.

Cena? 59 evrov. Roomba naj še malo počaka.

Prispevek lahko komentirate, ali povežete s svoje strani.

3 komentarjev za “Še o sesalnikih”

1. Centrifuzija pravi:

   julij 23, 2009 ob 3:08 pop

   Cela študija. Lepo, da si našel svoj sanjski sesalnik, ki je še poceni in majhen, ampak Roomba je delala SAMA. Za to je šlo! Ne moreš primerjati Rombe in navadnih sesalnikov. Lahko pa prideš k meni in vsak drugi dan sesaš - to bi bilo potem primerljivo.
2. Adi pravi:

   julij 24, 2009 ob 9:52 dop

   Jaz jemljem boj proti prahu zelo osebno in nočem, da to zame počnejo roboti.
3. Andrej pravi:

   september 1, 2009 ob 9:33 pop

   Midva s punco sva tudi kupila sesalnik. pregledala trg, tehnologije vrečk, posod in tekočinskih sesalkotov…preverila dejstva pri prodajalcu legendarnih Kirbijev in na koncu ostala pri Philipsu. Majhen, lahek, s trenutno najmočnejšo sesalno močjo na trgu (nad 500W) in odličnimi nastavki. Uporablja najbolj prodajano in razćširjeno klasičnpo vrečko SBag in vhodni in izhodni HEPA filter proti pršicam in podobnim zverem, ki se menja na 2-3 leta. Odličen. Zadovoljna.