Trgovinice na vogalu

Stanujem na robu malega mesta velikih nakupov in imam na dosegu roke vse največje slovenske trgovce: najbližji  Mercatorjev supermarket je 50 m stran, do novega hipermarketa je 10 minut hoje. Čez cesto je Interspar, malo naprej levo TUŠ, desno pa Lidl in Eurospin. Edino Hoferja ni v bližini, a je vedno kje ob poti.

Čeprav v zadnjem času pogosteje nakupujem v diskontih - predvsem Lidlu, sem dosledno nezvest kupec in rad kolobarim. Točke zvestobe? Zame ne, hvala.

Poleg vsega tega stoji v moji soseščini tudi trgovinica na vogalu, ki je odprta vse dni, od pol osmih zjutraj do 21h. To ni ravno 24/7, ker za to imamo Petrolov bencinski servis, ki je 200 metrov stran, je pa morda nekoliko bolje založena. Interier je tipičen za to vrsto biznisa: nekoliko temačen, natlačen od tal do stropa in podoben labirintu. Brez nakupovalnih vozičkov. Preden se je v pritličju bloka odprla majhna trafika, sem včasih v trgovinici Klasje, kot se imenuje, kupil žetone za avtobus, časopis ali vžigalice. Nič večjega. A trgovinica ima stalne, zveste stranke, predvsem otroke, ki se tam zalagajo s sladkarijami in žvečilkami, pa tudi starejše občane, ki v vrečkah diskretno prenašajo piksno ali tri vsakdanjega piva.

Poleg omenjene trafike (”Tempo”), ki pa nima ravno konkurenčnega delovnega časa (do 18h), je v začetku junija na drugem vogalu začela obratovati še pekarna in slaščičarna Jarše. Ne bom pretiraval, če rečem, da je pekarna pomembna pridobitev in obogatitev vsake soseske. Ob vsej uvoženi, pakirani, zamrznjeni in konzervirani hrani, ki jo kupujemo in uživamo, je že vonj svežega kruha in peciva navsezgodaj zjutraj neprecenljiv. Še bolj navdušujoče pa je, da naša pekarna peče in prodaja vse dni v tednu, od 6h do 22h! V resnici lahko v nedeljo ob devetih zvečer kupite toplo pecivo. Cene kruha so primerljive s tistimi v trgovinah, 300-gramsko pecivo (zavitek z različnimi nadevi, piroške, rogljiči, krofi …) stane 1,35 €, spodoben sirov ali mesni burek pa 2 €.

Kljub prevladi velikih trgovcev je očitno, da je na trgu prostor tudi za trgovinice na vogalu, če najdejo svojo konkurenčno prednost - odpiralni čas, posebno ponudbo ali kaj tretjega.

Prispevek lahko komentirate, ali povežete s svoje strani.

8 komentarjev za “Trgovinice na vogalu”

1. Centrifuzija pravi:

   julij 6, 2009 ob 9:50 dop

   Še vedno čakam na navadno in veliko štacuno (ne bi ravno kupovala živil po petrolovih cenah), ki bi delala celo noč. Po ponovitvah informativnih oddaj, ko ni ničesar več po TV, bi šla z veseljem v en šoping. Brez gneče na parkplacu, med policami in na blagajni. Samo mir. To je tudi še odprta niša.
2. Anja pravi:

   julij 6, 2009 ob 12:30 pop

   Jaz sem tudi iz Novih Jarš in prav tako navdušena nad novo pekarno. Njam:)
3. Robi pravi:

   julij 6, 2009 ob 1:16 pop

   @Centrifuzija: še vse tovrstne trgovine v Ljubljani so propadle. Trgovke bi ti znale povedati, da zato, ker alkohola ponoči tako ne smejo prodajati (je še vedno tako?), od polnoči pa tja do pete strank tako ali tako ni, tiste, ki so, delajo pa same probleme (varnostnik je obvezen). Zato se jim enostavno ne splača…
4. Centrifuzija pravi:

   julij 6, 2009 ob 2:03 pop

   Robi, saj vem no. Res ne maram gneče in imam pač drugačen bioritem. In vem, da bom morala to diskriminacijo dnevnih ljudi večno prenašati, ampak kaj čmo. Lahko pa sanjam, a ne?
5. Enigma pravi:

   julij 7, 2009 ob 1:21 pop

   Živim pri Ruskem Caru in tudi mi imamo majno trgovinico - identično tvojemu opisu.

   Tudi jaz hodim tja, imenuje se Pelati - slišim, da imajo manjšo verigo teh mini trgovin. Šef je prijazen, nikoli me še niso “okol prnesl”, je pa res da imajo “minljive” dobrine dosti dražje od drugih trgovin. Tako grem po sadje tja le, če je nuja.

   Drugače pa Pelati Rulz.
6. Mirore pravi:

   julij 8, 2009 ob 9:14 pop

   Sovražim vse te veletrgovske centre in jih obiskujem zelo redko in tedaj zelo na kratko! Poiščem kar rabim in že me več ni!
   Sovražim vso to glasbo in zevanje v njih…ni šans, da bi tam kupoval! Ne padam na vse njihove trike.
7. Centrifuzija pravi:

   julij 8, 2009 ob 11:08 pop

   Mirore:
   Praviš: “Ne padam na vse njihove trike.” In prav je tako! Tudi meni šoping ni v nikakršen užitek, moti me gneča in ves tisti čas, ki ga moram zabiti v štacuni. To človeka izmuči. Prav zato so dobri in preverjeni predlogi koristni.
8. Adi pravi:

   julij 10, 2009 ob 10:20 dop

   Mene v hipermarketih najbolj motijo vrste pri blagajnah. Ko pride štiričlanska družina z babico v šoping in se potem vsi skupaj postavijo v vrsto. Pa seveda tudi sama velikost trgovine, ko moram za tri artikle prehoditi kilometer sem in tja.