Arhiv za oktober, 2009

Burek v Šiški

Amalija20. 10. 2009

Burek četrt, kjer imamo Ljubljančani 24/7 na voljo bureke, pice, kebabe in osvežilne napitke sega od štacjona po Miklošičevi in do Bavarskega dvora. Izbira je velika, ampak izven omenjene četrti lahko sredi noči ostanemo lačni ali pa razočarani.

Ker sem doma iz Šiške, sem se lotila poskušanja bureka na tem območju. Nenazadnje imamo tam tudi zadnjo avtobusno postajo in pot v Dravlje, Koseze, Podutik, Šentvid in Brod vodi prav prek Šiške. Ko sem malo bolj podrobno opazovala, sem videla, da je pravzaprav izbire kar veliko - vsaj podnevi.

Pa se napotimo iz mesta na periferijo … V Tivoliju bureka ni, lahko pa se do 6. jutranje ure okrepčate s Horseburgerjem. Gremo čisto malo dlje …

Avtobusna postaja Stara cerkev

Stara pekarna 1931 Eurokruhek (na Celovški 68) je odprta vsak dan do 22. ure. Ponujajo vse tri vrste bureka in še veliko več (pice, krofe, sladice, razne polnjene žepke). Cena bureka je od 2,00 € do 2,20 €. Najcenejši je sirov. Posebnost je velikost bureka, saj je ta večji od ostalih ponudnikov.Vsi bureki so zelo sočni, krepko napolnjeni, okus pa je malce drugačen kot smo ga vajeni pri avtohtonih ustvarjalcih te specialitete. Okuse imamo ljudje različne, zato lahko le svetujem, da ga poskusite.

Čez cesto, poleg avtobusne postaje in Stare cerkve, je pekarna Tivoli, ki Stari pekarni konkurira z 1 uro daljšim delovnim časom. Odprti so namreč do 23. ure. Ponudba ni tako pestra, slastna in dišeča kot v Stari pekarni, vseeno pa zadovoljiva.

Okolica avtobusne postaje Kino Šiška ne ponuja nobene ponudbe bureka, kar je malo škoda, če upoštevamo, da se zadnje čase mnogo dogaja v Centru urbane kulture. Lahko pa se zapeljemo do naslednje postaje, kjer nas čaka najboljša izbira.

Avtobusna postaja Slovenija avto

Poleg Mercatorja in kioska z zelenjavo, prav na avtobusni postaji stoji tipični šiptarski kiosk, ki ponuja vse tri najbolj znane bureke in hot dog. Cena bureka je nadvse ugodna od 1,70 € do 1,90 €, a z razlogom. Porcija je sorazmerna s ceno: majhna, včasih očitno celo preveč zapečena, uboga in nič posebnega. Pravzaprav je kar sramotna za siceršnji dober sloves albanskih pekov bureka. Kiosk ponoči ne deluje.

BurekV Šiški so vsi bili bureki 3-kotne oblike, dokler nisem našla Celovške pekarne.

24/7 je odprta Celovška pekarna. Nekoč smo bili že zgroženi nad nikakvimi bureki, ki so bili gumijasti in prazni, a očitno je prišlo do velikih sprememb. V pekarni dela simpatična in vesela Bosanka, ki je poleg 3-kotnega začela uvajati še sarajevski burek. Cena obeh je enaka (2 €), teža tudi. Kot mi je razložila, je bistvena razlika v obliki in številu jufk. 3-kotne se zloži in na koncu razreže, sarajevske pa se zvije v eno jufko in speče. Dobra, sočna in sveža sta oba, vendar pa morate reči, katerega hočete. Nudijo pa tudi kebab in kup slaščic. Celovško pekarno vam najtopleje priporočam - kadarkoli, saj so neprestano odprti!

Zadnja možnost vas čaka dve postaji naprej v Petrolovem Hiphopu. Tam imajo Pečjakov burek.

Pa dober tek!

100% pomarančni sok - prestiž ali vsakodnevni nakup?

Kamenko16. 10. 2009

Prepričevanje nejevernežev se je pričelo takoj po dopustu na Azurni obali, nekaj vstran od St. Tropeza. Nihče mi namreč ni verjel, da je lep apartma na Azurni obali, na vrhuncu sezone, 20 % cenejši od podobnega apartmaja na Hrvaškem. Pa sem jim dokazal z računi. Sedaj prilagam še tole malenkost.

Vsako jutro smo si na azurki privoščili kraljevi zajtrk, kateremu ni manjkal 100 % pomarančni stisnjen sok – Andros. Liter in pol tega soka je v majhni, dražji trgovinici stal 4,3 €. Ni ravno poceni, če mene kdo vpraša. To je okrog 2,8 € za liter.

Zato me je toliko bolj presenetilo, ko je to poletje ta isti sok prisokcal k nam, v dve trgovini – Mercator in Leclerc.

Medtem, ko je Leclerc cena za en liter 2,71 € (piko ceneje kot v Franciji), se je Mercatorju malo utrgalo. Liter istega soka pri njih stane 4,3 € (isto velja za sok rdečih pomaranč in klementin). Torej 50 metrov vstran na Rudniku v Ljubljani je sok dražji za 60%. Bogata kilometrina, če prečkate parkirišče Leclerca.

Leclerc

V Leclercu

V Mercatorju

V Mercatorju

.
Leclerc je to poletje kar zajeten del polic zapolnil s takšnimi sokovi. Čestitke. Sicer so res trikrat dražji od Bravo pomarančnega soka (meni do sedaj najljubšega – 1,8 € za 2L), so pa za moj okus toliko boljši.

Salama ali pašteta?

Adi13. 10. 2009

Ko sem kupoval potrebščine za sobotno zabavo, sem brez pomislekov v voziček vrgel tudi Poli paté. Ne rečem, da ne deloma tudi zaradi zabavnega in sprva intrigantnega oglasa, predvsem pa se mi je zdel dober party item. No, namen je bil dosežen, ko so gostje navdušeno zgrabili domiselno oblikovano blazinico in hiteli stiskati vsebino na kruh…

b-poli-pateVprašanje, ki se ponuja samo od sebe, je: kaj je bilo prej - salama ali pašteta? Je pašteta nestrjena masa za salamo, ali salama strjena pašteta? V okusu res ni bistvene razlike. In, resnici na ljubo, tudi v teksturi ne tolikšne, kakršno bi si človek želel za resnično sproščeno uživanje. Poli paté se namreč ne odlikuje s posebno dobro mazavostjo. Je na bolj krhki strani paštete. Ko ga človek iztiska iz blazinice, ven ne prihaja konsistenten tok (kot pri paštetah Rio mare, denimo), ampak nekoliko drobljiv, pretrgan. Če hočemo torej aplicirati pašteto na kruh za neposredno uporabo, brez mazanja, se zna zgoditi, da bo del končal na tleh, na mizi, ali nam v naročju. To je torej slabša stran.

Najbolj navdušeni pa smo bili nad embalažo. Inovativno asimetrično oblikovana blazinica se lepo prileže v vsako dlan. Luknjica na enem koncu omogoča obešanje, kar pride prav v trgovini, doma pa tudi. Lahko si, recimo, obesite Poli nad posteljo, če vas stisne lakota sredi noči, ali pa imate težave z jutranjim vstajanjem. Nekateri od mojih gostov so imeli pripombe čez obliko blazinice, ki po njhovem preprečuje popolno iztiskanje vsebine. Tu je treba v roke vzeti samo tubo majoneze, gorčice ali zobne paste, pa je jasno, katera oblika je bolj nerodna. Nedvomno bodo temeljiti jedci z nekoliko potrpljenja znali iztisniti vsak gram Polija.

Na koncu še beseda o promociji. Poli je od samega začetka znal vzbuditi pozornost z oglasi. Zlasti televizijskimi. Spomnimo se krulečega govornika s Poli salamo. Pa demo teama za Poli snack. In zdaj so zaposlili še slona … Tu pometejo s konkurenco brez težav. Kekec pašteta? Se je še spomnimo? Rio mare in res neokusno, pedofilsko-namiguška voulez vous paté avec moi? Ne, hvala. Če bi lososovo pašteto ponujali tudi odraslim, bi jo gotovo večkrat kupil. Tako pa raje ne.

Cena Poli paté je pri Sosedu 1,12 evra za 120 gramov. To je dovolj za pošten sendvič.

Kdo smo?

Kupujemo vsi. A mi to radi počnemo. Pri tem iščemo kakovostne in cenovnougodne izdelke ali storitve. Ne omejujemo se, temveč pozorno spremljamo ponudbo in ugotovitve delimo z vami, naši bralci in bralke. Iščemo dobre informacije, jih delimo in si jih izmenjujemo.

Kategorije zapisov



Koristne povezave



Piske & pisci

You are currently browsing the Maček v žaklju blog archives for oktober, 2009.



Arhivi