Arhiv avtorja

Poskusni zajčki

Mica13. 07. 2009

Ste že kdaj, ko se ste se sprehajali med policami kozmetične trgovine in iskali izdelke za telo in gospodinjstvo, pomislili, koliko živali je bilo potrebnih, da so sedaj ti izdelki na voljo nam - ljudem?

Za trivialne izdelke, kot so šminke, kreme in parfumi, vsako leto trpi in umre ogromno živali. Za testiranje celotne kozmetične industrije celo okoli 12 milijonov (podatek za l. 2005). Testi vključujejo testiranje toksičnosti, draženje oči in kože, fototoksičnost (toksičnost, ki jo sproži UV sevanje) in možnosti mutacije zaradi uporabe kemikalij.

Za testiranje uporabljajo miši (53%), morske prašičke (25%), podgane (19%), sledijo hladnokrvne živali (15%), ptice (5%) in opice.

V Evropski Uniji največ živali uporabijo v Franciji, kar niti ni presenetljivo, saj je tam največja tovarna kozmetike na svetu - L’Oreal. Presenetljivo je nekaj drugega. Evropska komisija je po 13-letnem boju z aktivisti proti mučenju živali, izdala odlok, po katerem je od marca 2009 prepovedano testiranje na živalih za potrebe kozmetične industrije, do leta 2013 pa bo veljala prepoved na prodajo vseh izdelkov, ki bodo testirani na živalih. Ko je ta odlok stopil v veljavo, se je nanj pritožila oz. celo vložila tožbo na Evropsko sodišče v Luksemburgu, ravno največja tovarna kozmetike na svetu - L’Oreal (“ker se cenijo”?). Kasneje se jim je pridružila še skupina 70-ih proizvajalcev iz Švice, Belgije, Francije, Nemčije in Italije, ki pa imena podjetij ni želela razkriti. Razumljivo, saj gre pri tem predvsem za odnos do kupcev. Ti na srečo postajajo vedno bolj ozaveščeni in se odločajo tudi na podlagi takšnih informacij.

peta-znak V Ameriki nastala organizacija PETA (People for the Ethical Treatment of Animals), ki ima do danes že 2 milijona članov in podpornikov, izdaja certifikat HCS (Humani standard kozmetike -več o tem), s katerim podjetje zagotavlja, da ne testira na živalih, da sestavine njihovih proizvodov niso testirane na živalih in da te politike v prihodnje ne bodo spremenili. Na proizvodih lahko tudi uporabijo znak PETA.

Vse, ki vam tovrstne informacije kaj pomenijo, opozarjam, da veliko podjetij zavaja kupce, ko na etikete napišejo npr.: “ta proizvod ni testiran na živalih”, kar lahko pomeni, da sam proizvod ni testiran, so pa posamezne sestavine, ali pa “podjetje ne testira na živalih“, kar lahko pomeni, da dajejo delati teste zunanjim izvajalcem.

Z današnjimi tehnologijami lahko dosežemo popolnoma primerljive rezultate testov, zaradi česar bi ohranili življenje milijonom živali. Odvisno je od nas, ali bomo podpirali proizvajalce, ki jim ni mar za življenja živali, ali se bomo odločili za tiste, ki so ozaveščeni na tem področju.
Upam, da je med bralci več slednjih.

Beli seznam (podjetja, katerih proizvodi in sestavine niso testirane na živalih):

Avon
Clarins
Dermalogica
Dr. Hauschka Skin Care
Estée Lauder
Fruit of the Earth
Kozmetika Afrodita
Lek Kozmetika (Amai, Green Line)
LUSH Cosmetics
Oriflame
Weleda

Sivi seznam (podjetja, ki se niso popolnoma izjasnile o njihovi politiki testiranja na živalih ali pa ne preverjajo, če so sestavine proizvodov testirane na živalih):

Amway
DM - Drogerie Markt (Balea, Dontodent, Ebelin, Jessa…)
Dr. Scheller Cosmetics
Ilirija
Krka (Corident, Fitoval, Sun Mix, Vitaskin…)

Črni seznam (podjetja, ki testirajo na živalih ali so sestavine njihovih proizvodov testirane na živalih):

Bausch & Lomb
Beiersdorf (Atrix, Eucerin, La Prairie, Labello, Nivea…)
GlaxoSmithKline (Aquafresh, Binaca, Nicorette, Sensodyne….)
Henkel (Bref, Clin, Kaloderma, Opti, Persil, Perwoll, Pril, Pur, Rex, Silan, Solea, Somat…)
Johnson & Johnson (Clean & Clear, Neutrogena…)
L’Oréal (Biotherm, Cacharel, Garnier, Giorgio Armani, Helena Rubinstein, Lancôme, Matrix Essentials, Maybelline, Ralph Lauren Fragrances, Vichy…)
Procter & Gamble (Old Spice, Pampers, Duracell, Camay, Old Spice, Max Factor, Always, Tampax, Head&Shoulders, Herbal Essences, Pantene, Clariol, Dreft, Tide, Oral-B, Boss, Bruno Bannani, Escada, Hugo, Lacoste, Puma, Gilette, Braun…)
Schwarzkopf & Henkel (Bac, Fa, Krizia, Palette, Poly, Schauma, Sergio Tacchini, Taft, Vademecum…)
Unilever (Axe, Calvin Klein, Dove Rexona, Signal…)

Seznam blagovnih znamk je le krajši povzetek, lahko pa si pogledate celotnega v angleškem jeziku ali na hrvaški spletni strani.

Kozmetika iz konoplje

Mica30. 05. 2009

Kar se tiče izbire kozmetike in čistilnih preparatov, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, imamo vsi svoja načela. Jaz izbiram po sledečih kriterijih (in ne nujno v spodnjem vrstnem redu):

da izdelek ni testiran na živalih
da je čimbolj ekološki
da je proizveden v Sloveniji (čim manj transporta)
da njegov vonj prija mojemu nosu
da ima čimbolj ugodno ceno.

Izbira se zato precej zmanjša. Zaradi cene hitro odpadejo trgovine kot so Loccitane ali Lush, a vseeno za nekatere izdelke - predvsem mila, šampone in kreme - ostajajo na voljo odlični slovenski naravni proizvodi na osnovi konoplje, ki niso testirani na živalih, ki imajo prijeten vonj in seveda ugodno ceno. To so izdelki slovenskega podjetja Pharmachem, znani pod imenom Extravaganja.

Naj vas ime ne zavede. Za izdelke je uporabljena Cannabis Sativa (industrijska konoplja), ki se od Cannabis Indica, razlikuje po zanemarljivi vsebnosti THC-ja (Tetrahidrocannabiol), substance, ki vsebuje psihoaktivne sestavine. To tudi jasno piše na embalaži.

Extravaganja Zakaj izdelki niso tako popularni kot ostali kozmetični preparati, je verjetno posledica napačnega razumevanja konoplje. Ko so skozi zgodovino, zaradi lažje in cenejše pridelave bombaža, jute in sisala, začeli zanemarjati konopljo, se je znanje o tej rastlini začelo izgubljati. Konoplja ima namreč veliko dobrih kvalitet - zdravilne učinke, tisočkrat močnejša vlakna kot bombaž in jo lahko uporabljamo za izdelavo papirja, tekstila, zdravil, gradbenih materialov, hrane, vrvi, goriva in nenazadnje kozmetike.

Kar se tiče uporabe za nego telesa, je pomemben izkoristek semen, ki vsebuje približno 30% olja. Olje konoplje pa vsebuje nenasičene maščobe kisline Omega 3 in Omega 6, ki obnavljajo odpornost kože. To je tudi glavna sestavina v izdelkih Extravaganja. Na njihovem spletnem mestu piše več o vsakem proizvodu, kupite pa jih lahko v trgovini Extravaganja shop (v Hotelu Slon in na Vidovdanski 2), Hannah Biz na Vošnjakovi 5, v trgovinah Drogerie Markt in v drogerijah Tuš.

Pa še malo o ceni: embalaža za mila in šampone je skoraj enkrat večja kot embalaža ostalih proizvodov. Če bi kupili na primer šampon znamke Loreal (250 ml) v Drogerie Marktu, bi plačali 2,59 €, 400 ml steklenička Extravaganja šampona v trgovini Hannah Biz pa stane 4,15 €. Zdi se, da z enim nakupom plačaš več, a v resnici dobiš precej večjo količino. Zelo priporočam!

Ljubljanska tajska hrana

Mica22. 03. 2009

Upam si staviti, da se vam je vsem, ki ste že bili na Tajskem, tamkajšnja hrana vtisnila v prijeten spomin. Do nedavnega v Ljubljani niste mogli obujati spominov ob kokosovi juhi tom kha kai, pikantni juhi tom yam, pekočem rdečem ali zelenem kariju, rezancih pad thai ali ob slastni solati iz papaje.

Pred nekaj leti se je odprla azijska restavracija Dabuda na Šubičevi cesti, kjer strežejo tudi pesto ponudbo tajskih jedi. Poznavalci so jo kljub visokim cenam hvalili, zadnje čase pa je slišati nekaj kritik glede kakovosti in postrežbe.

Ob taki ponudbi smo se ljubitelji tajske kuhinje razveselili novih možnosti, ki so našle mesto v Ljubljani.

Kari

Najprej sem preizkusila Thai Inn Pub v bivšem lokalu Podnevi in zvečer na Rimski ulici. Moj najljubši rdeči kari je bil manjše razočaranje. Bil je primerno pikanten in z dovolj sestavinami, da ni bil juha, a ne vem zakaj mora (”po slovensko”) na površini plavati toliko maščobe. Tega na Tajskem nisem doživela niti enkrat.

Podobno pripombo sem slišala tudi za tamkajšnji pad thai, ki je bil neprepoznaven. Vse je namreč kazalo na to, da poleg obilice maščobe vsebuje tudi paradižnik.

Baje v Thai Inn Pub-u uporabljajo sveže začimbe, kar je vsekakor dobrodošlo, a jih očitno vseeno nimajo dovolj, da bi na svoj meni dodali še pikantno juho tom yam. To je namreč popolnoma enostavna, a slastna juha, ki dobi pravi tajski okus le, če uporabiš vse začimbe: čili, limonino travo, galangal (ingverju podobna korenina), liste kafirjeve limete, tajski peteršilj, steblo koriandra in sojino ali ribjo omako.

Kar se tiče cene (6 €), je bila seveda v primerjavi s tajskimi precej visoka (na Tajskem dobiš kari že za slaba 2 €), a sicer zmerna.

Sledil je obisk druge nove restavracije - Bangkok Street v Cityparku v BTC-ju. Zopet sem naročila rdeči kari, ki je bil že na prvi pogled precej manj masten kot v Thai Inn Pubu. Tudi okus ni razočaral - precej pikanten in z dovolj raznolike zelenjave (naročila sem zelenjavnega). Cena je bila malo višja (8 €), a sem poleg dobila še skodelico pikantne juhe tom yam.

Želim si še več tuje kulinarike v našem malem mestu. Res je, da okus nikoli ne bo enak kot v deželah Azije ali Južne Amerike, a tega niti ne smemo pričakovati. Verjetno tudi sirovi štruklji v Bangkoku ne bi imeli enakega okusa kot pri babici doma!

Kdo smo?

Kupujemo vsi. A mi to radi počnemo. Pri tem iščemo kakovostne in cenovnougodne izdelke ali storitve. Ne omejujemo se, temveč pozorno spremljamo ponudbo in ugotovitve delimo z vami, naši bralci in bralke. Iščemo dobre informacije, jih delimo in si jih izmenjujemo.