Arhiv za kategorijo ‘Drugo’

Plin ali bencin?

Adi18. 09. 2009

Trenutek za nostalgijo…
Ko sem bil še majhen, so bili avtomobili na plin ponavadi lade ali fiati. Včasih tudi kakšen princ. Predstavljal sem si, da imajo namesto motorja kdove kaj, na vsak način pa mora nekje biti oranžna jeklenka za plin. In vse skupaj lahko kar na lepem zleti v zrak…

Danes pri nas doživljamo malo renesanso avtoplina. Ponudnikov predelave bencinskih motorjev v kombinirane, plinsko-bencinske, je kar nekaj. Čedalje več pa je tudi bencinskih servisov, ki ponujajo oskrbo z avtoplinom.

Trenutna cena 1 litra 95-oktanskega bencina je 1,117 EUR.
Trenutna cena 1 litra avtoplina je 0,552 EUR.

Poraba avtoplina je malenkost večja od porabe bencina. Prihranek je po informativnih izračunih okrog 40%. Predelava motorja ni posebej radikalna. Bencinski del ostane nedotaknjen, dogradi pa se sistem vbrizgavanja plina, uparjalnik, napeljava in rezervoar. Najpogostejše mesto vgradnje rezervoarja za plin je prostor za rezervno kolo. Če se rezervnemu kolesu nočete odpovedati, se rezervoar lahko vgradi tudi v prtljažni prostor. Krmilnik vbrizgavanja omogoča nezaznavno preklapljanje med obema viroma goriva, bencinom in plinom. V primeru, da ostanete brez plina, enostavno preklopite na bencinski sistem in peljete nemoteno dalje. Po izjavah sorodnika, ki je dal svoj avto pred kratkim predelati na kombinirani sistem, ni zaznal nobene razlike pri vožnji (teoretično se sicer pri plinskem pogonu moč motorja nekoliko zmanjša). Občutno razliko pa bo zaznal vaš nos, saj je izpuh plinskega motorja brez vonja. Torej nobenega smradu v garaži več.

Cena predelave motorja je odvisna od števila valjev in moči motorja in se giblje med 800 in 1500 EUR. Če imate nov avto in prevozite letno vsaj 40.000 km, se vam investicija povrne že v enem letu. Tu niso upoštevani prihranki zaradi manjše obrabe delov motorja. Še posebej ugoden učinek ima plin pri hladnem zagonu.

Že premišljate? Še premišljate?

Petrol ponuja precej uporabnih podatkov o avtoplinu tule in tule.

Nekaj ponudnikov opreme in predelav:

Hitri nasveti za uspešne nakupe špecerije

matej19. 05. 2009

Kriza je! Pa tudi če je ne bi bilo, se je po skavtsko dobro vnaprej pripraviti na vstop v nakupovalno bitko - spodaj je nekaj preprostih nasvetov, s pomočjo katerih se boste ognili dodatnim stroškom pri vsakodnevnih nakupih živil in ostalih izdelkov za dom.

1. Ne nakupujte lačni!
Če so oči velike, potem se hitro zgodi, da v košarico (in kasneje v usta) zbašete kaj manj zdravega, predvsem pa večjega od vaših dejanskih potreb.

2. Držite se nakupovalnega seznama!
Že doma si pripravite seznam stvari, ki jih nameravate kupiti. Izogibajte se tudi “odprtih” možnosti (npr. kruh, piškoti, jogurti), temveč bodite natančni: 1 x hlebec sosedovega kruha, 1 x piškoti Domaćica, 3 x sadni jogurt LCA z okusom breskve) - tudi tako se izognete temu, da vas kaj zapelje.

3. Že vnaprej določite lokacije nakupov!
Določite, kje boste kupili kaj (katera trgovina, pekarna, stojnica s sadjem in zelenjavo). Pot med trgovinami in tudi znotraj trgovin lahko tako optimizirate tudi logistično, da bodo vožnje in nošnje čim krajše ter učinkovita.

4. Nosite plašnice!
Dve tretjini nakupnih odločitev se zgodi na nakupnem mestu - velikokrat zato, ker prodajalci določen izdelek posebej promovirajo ali pa mu znižajo ceno. Priljubljene so tudi degustacije. Ignorirajte vse to in se držite svojega seznama, saj se boste le tako lahko izognili impulzivnim nakupom, ki bi bili posledica distrakcije v trgovini. Dobra priprava doma, morda s pomočjo reklamnih letakov vašega priljubljenega trgovca, lahko pri tem pomaga, saj boste že vnaprej vedeli, kaj je bolj ugodno.

Sam imam nakupovalni seznam spravljen kar v beležkah telefona (včasih sem ga nosil v denarnici), da ga slučajno ne bi pozabil. Večinoma nakupujem v tavelikem Mercatorju (kar, ja vem, ni najbolj cenovno ugodna varianta), ker ga poznam in se v njem znajdem ter vem, katere izdelke bom kupil. Kruh je iz lokalne, 100 m oddaljene pekarne. Po nakupih se ponavadi odpravim zvečer (jasno po večerji - glej nasvet št. 1), ker je takrat manj gneče.

Kako pa vi nakupujete špecerijo? Imate še kakšen koristen nasvet? Komentirajte spodaj!

Vrtiljak veselja

Amalija29. 04. 2009

Tokrat le en preblisk. Prešinilo me je ta vikend, ko sem v parku med Levstikovim trgom in lokalom Arhiv zagledala spodnji prizor. Razigrani otroci, nasmejana mati in malo poseben, a popolnoma funkcionalen vrtiljak. Res jih je bilo veselje gledati!

Vrtiljak

Obenem sem vedela, da so prav v tistem času tudi nakupovalni centri polni ljudi. Tudi tam so cele družine in tudi tam so lahko vsi družinski člani veseli. Otroci se lovijo med policami, gledajo razstavljene modelčke letal, čisto mali se vozijo v vozičkih ali pa v tistih hecnih plastičnih avtomobilčkih, mati si medtem ureja nohte, na koncu pa bodo šli vsi skupaj na sadno kupo s sladoledom. Je s tem kaj narobe?

Obisk trgovine je nujno zlo in če so nekje vmes med nekoč in danes trgovine postale zabaviščni parki za vso družino, ni s tem nič narobe. Je pa drugače, ja. A tudi drugače je lahko dobro! Dobrodošli v potrošniški družbi, ki ni nujno neprijazna, moreča in kruta. Lahko nas tudi razveseljuje, zabava in popestri samotne trenutke. Kar si želimo! Seveda pa je še vedno zdravo in priporočljivo iti v naravo, ki je povrh vsega še zastonj.

Za konec moram le še ugotoviti, da je inštalacija na koncu Stare Ljubljane odlična. Tudi če se ne vrtite na vrtiljaku, lahko uživate v pogledu na tiste, ki to počnejo, ali pa vas zadeva spodbudi k razmisleku.

Kdo smo?

Kupujemo vsi. A mi to radi počnemo. Pri tem iščemo kakovostne in cenovnougodne izdelke ali storitve. Ne omejujemo se, temveč pozorno spremljamo ponudbo in ugotovitve delimo z vami, naši bralci in bralke. Iščemo dobre informacije, jih delimo in si jih izmenjujemo.