Ne vem, če poznate zgodbo o Red Bullu in njegovem zmagovitem prihodu s Tajske v Evropo. Na kratko: ultrasladki energijski napitek z imenom Krating Daeng je bil priljubljen med tajskimi kamionarji, delavci in Muay Thai feni že celo desetletje preden je štajerski poslovnež Dietrich Mateschitz prišel dopustovat v deželo smehljaja. To je bilo leta 1982. Domov se je vrnil s stekleničkami napitka, ki sta jih krasila ruvajoča se rdeča bivola na modri podlagi, in masterplanom. Originalnemu napitku je dodal mehurčke CO2 in odvzel nekoliko sladkobe ter ga poslal na evropski trg v pločevinkah. Ostalo je zgodovina.
Red Bull je postal generično ime za energijske napitke, zavzel trg in sprožil poplavo posnemovalcev. Resnici na ljubo, zvarka ni bilo težko kopirati, saj ne vsebuje nobenih skrivnostnih in eksotičnih sestavin. Z majhno izjemo aminokisline tavrina, ki pa tudi ne izvira iz bikovih testisov, kot pravi urbani mit. Osnovne sestavine so: voda, ogljikov dioksid, sladkor ali umetna sladila, citronska kislina ter znaten odmerek kofeina (32 mg/100 ml). Poleg tega pa še vitamini B3 (niacin), B5 (pantotenska kislina), B6 in B12. Energijska vrednost znaša 192 kJ (46 kcal) na 100 ml pri običajnih različicah in manj kot 20 kJ (5 kcal) pri različicah z umetnimi sladili.

Steklenička Krating Daenga in nekaj Red Bullovih najcenejših klonov.
Velik del energijskih napitkov na evropskem trgu izvira iz avstrijskih polnilnic in kljub veliki ponudbi relativno zelo podobnih izdelkov, se skoraj vsako leto pojavi še kaka nova znamka. Shark, Burn, Dark Dog, Power Horse, Dynamite … Pri nas jih je na voljo vsaj 10.
Ker pri deležih posameznih sestavin med konkurenco praktično ni razlik, se morate odločati zgolj med tem, ali želite normalno ali lahko različico, katera embalaža vas bolj pritegne in, seveda, koliko ste pripravljeni plačati.
Red Bull je s ceno med 1,20 in 1,50 € za pločevinko stvar prestiža (sporočite, če kje najdete cenejšega!). Sledi srednji cenovni razred, okrog 0,70 € (Shark, Burn, Mercator,…), najcenejši kloni pa stanejo okrog 0,50 € (Spar Budget, Lidlov Mixxed Up in Hoferjev Flying Power, ki sta v bistvu identična izdelka istega proizvajalca). Višji cenovni razred ponuja tudi različne oblike skupinskega pakiranja, ki so, jasno, cenovno ugodnejše.
Če vas zanima “pravi”, azijski okus, pa poskusite originalni, tajski M-150, ki je eden redkih negaziranih in ustekleničenih energijskih napitkov na našem trgu. Verjetno ga boste morali malo poiskati, saj ga kljub nedavni oglaševalski kampanji redko vidim na policah trgovin. Očitno so za evropski okus mehurčki nepogrešljivi. V mešanicah z alkoholom pa so sploh bistveni.
Zaključek?
Red Bull in njegovi kloni so točno to: ista stvar v različnih embalažah. Razlike med njimi niso vredne omembe. Vsi imajo enako vsebnost kofeina in skoraj enake vsebnosti ogljikovih hidratov. To je tisto, kar vam da krila in ne sledovi aminokislin s čudnimi imeni. Zato je čisto vseeno, s katero od teh bomb se zadanete. Vse ostalo je v glavi. In če še vedno mislite, da je Red Bull boljši in močnejši od tekmecev, imam predlog: kupite 2 pločevinki po 50 centov, kar znese manj od enega Red Bulla, je pa dvakrat močneje!
Pripis: Namenoma sem se izognil eko-terenu in zato raznih gvaran, aloj in podobnih zdravih alternativ sploh ne bom omenil. Pa tudi navadnega kofeta ne.