Arhiv za kategorijo ‘Prehrana’

Zdrav način poslovanja v Lekarni Ljubljana?

Kameleonka01. 02. 2010

Pred časom sem se po priporočilu kolegice namenila kupit prehranski dodatek Ekolostrum, ki naj bi pripomogel k boljši odpornosti. Trgovka (v nadaljevanju boste videli, da izraz farmacevtka v tem primeru ni na mestu, čeprav dotična gospa ni nič kriva) pove, da Ekolostruma nimajo, da pa imajo Kolostrum, ki je enak in še cenejši. “Ma ja, naj bo kolostrum ali ekolostrum, mleko je mleko, saj je vseeno kaj piše na škatlici,” si rečem. Trgovka mi še prijazno ponudi svojo kartico zvestobe, da uporabim njenih pet jabolk in prihranim denar, medtem izpolnim vprašalnik. V tistem trenutku mi niti ne pride na misel, da bo od zdaj naprej imel g. Jaklič možnost vpogleda v moje zdravstveno stanje oz. v to, kaj goltam, kar niti ni tako zelo nepomemben podatek. Plačam, dobim začasno kartico in grem.

Ko pridem domov, pogledam na škatlico, na kateri piše: Lekarna Ljubljana. Aaaa?! Prvič vidim, da bi imela lekarna svojo blagovno znamko. Grem na internet in ugotovim, da sem bila nategnjena že v štartu. Ekolostrum je, za razliko od Kolostruma, ekološkega izvora, razlika v ceni je bila takrat 6 €, danes pa je skoraj 11 €.

Čez teden dni, s pripravljenim recitalom v glavi, ponovim vajo. Mama me je namreč prosila, da vzamem Ekolostrum tudi zanjo. Pogovor je bil tak:

“Dober večer, en Ekolostrum prosim.”
“Katerega pa?”
“Ekolostrum.”
“Imamo jih več.”
“Res? Koliko?”
“Tri različne.”
“Prosim, pokažite mi jih.”

Gospa seže po prvem in reče: “Tale je Kolostrum od Ljubljanskih lekarn.”
“Ne, ne, vse mi pokažite in Ekolostrum je samo eden, tega mi dajte!”
zahtevam.
Gospa prinese želeno. “Aha, saj ga imate, kdaj ste jih pa dobili?” vprašam.
“Od vedno jih imamo,” reče gospa.
“Aha, sedaj mi je marsikaj jasno. Najverjetneje imate naročeno, da morate najprej ponuditi zdravilo vaše blagovne znamke,” dodam.
“Res je,” potihem reče gospa. “Taka so navodila.”
“Vem, razumem, da niste vi krivi,” rečem, trgovka se mi celo malo zasmili.

Farmacevtova vloga v Jakličevi trgovini izgubi pomen. Farmacevt je tam zgolj trgovec. V javnosti seveda krožijo vse mogoče zgodbe o mesečni kvoti generičnih zdravil, ki jih mora posamezni trgovec prodati, če ne … Ne spoznam se na farmacijo, sem pa z zanimanjem spremljala sporno prodajo “galenskih” izdelkov, ki so jih sedaj umaknili iz prodaje v Lekarni Ljubljana. A problem generičnih zdravil še vedno ostaja aktualen. Najverjetneje so najbolj hvaležni kupci starejši ljudje, za katere vemo, da so tudi največji porabniki zdravil. Predstavljam si, kako zelo prikladna je ta ciljna skupina in tudi njihovo zaupanje v farmacevta je najverjetneje precej višje kot pri ostalih uporabnikih lekarniških storitev.

Se pa ve, kdo je v tej zgodbi najbolj zadovoljen. Vi zbirate jabolka , gospod Jaklič zbira nekaj drugega, saj vi zbirate jabolka. Kartico zvestobe sem prejela enkrat pred novim letom. Ostala je v zaprti kuverti in tam bo ostala še naprej, naj kar obdrži ta svoja gnila jabolka! Ko naslednjič kupujete zdravila, se o njihovi uporabi posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom – s farmacevtom in ne s trgovcem!

Dan Dobrot

Centrifuzija30. 11. 2009

Po naključju smo na Twitterju našli Dobrote, ki so pritegnile našo pozornost. Navezali smo stik in prišel je čas za testiranje. Dobrote

Na začetku smo imeli tri dobrote: pol-sušene češnjeve paradižnike (6,51 €), pesto iz sardin, oliv, pinjol, oreščkov in začimb (3,91 €) in balzamični kis z medom (10,85 €).

Dva preizkuševalca sva najprej prebrala napotke in razne objavljene ideje za recepte. Izkazalo se je, da lahko dobrote vključiva že v ZAJTRK.

  • - Jogurt z balazmičnim kisom z medom. “Kaj!? Fuj!” ste gotovo pomislili. Napaka, zadeva je super. Najbolje je, da sploh ni treba paziti, koliko tega medenega kisa dodate jogurtu. Na koncu sem ga namreč krepko zabelila s tem hecnim dodatkom in obema preizkuševalcema je bila vsaka kombinacija všeč.

Pol sušeni paradižniki

  • - Topli kruhki s polsušenimi paradižniki. Ti paradižniki so meni tako dobri, da sem se odločila, da jih bom jedla solo in morda v solati. Za kakršnokoli mešanico mi jih je škoda! Ne dam.
  • - Topli kruhki s pestom so očarali predvsem preizkuševalca. Ker sva sklenila, da bo steklenička s pestom tudi za kosilo, je bilo žal treba prekiniti veselje s kruhki.

KOSILO je bilo neverjetno preprosto, a vendar drugačno in čisto posebnega okusa.Kosilo

  • Peresniki s pestom. Zakon! Nobena od sestavin ne izstopa, hkrati pa se čuti vse.
  • Solata: pečena zelenjava z balzamičnim kisom z medom. Malce na sladko je potegnila ta solata, a ni bilo moteče in vse se je čisto lepo skladalo s soljeno zelenjavo. Na spletu sva prebrala, da naj bi šel za balzamični kis z medom na prav vse jedi. To zdaj celo verjamem.

Za zaključek: oba preizkuševalca sva bila nad vsemi dobrotami navdušena.

Kaj pa cene? Dobrote niso med najcenejšimi živili, a tudi drage niso. Nekatere so zelo ugodne, če upoštevate vse lastnosti te posebne ponudbe: biološka in ekološka pridelava, mala proizvodnja, zanimive mešanice - vse to je tisto, kar je vredno cene.

In če sedaj pogledam moje tri naključne dobrote, sem prepričana, da bom vsaj pesto zagotovo še naročila. Cena je namreč hudo ugodna. Mala steklenička zadostuje za kosilo 3-4 ljudi. Nabavite še makarone in presenetite kogarkoli z zanimivim in dobrim okusom. No, pa tudi paradižnike bi. Fino je, da so lepo natlačeni v kozarec in jih sploh ne zmanjka tako hitro. Priporočam!

Burek v Šiški

Amalija20. 10. 2009

Burek četrt, kjer imamo Ljubljančani 24/7 na voljo bureke, pice, kebabe in osvežilne napitke sega od štacjona po Miklošičevi in do Bavarskega dvora. Izbira je velika, ampak izven omenjene četrti lahko sredi noči ostanemo lačni ali pa razočarani.

Ker sem doma iz Šiške, sem se lotila poskušanja bureka na tem območju. Nenazadnje imamo tam tudi zadnjo avtobusno postajo in pot v Dravlje, Koseze, Podutik, Šentvid in Brod vodi prav prek Šiške. Ko sem malo bolj podrobno opazovala, sem videla, da je pravzaprav izbire kar veliko - vsaj podnevi.

Pa se napotimo iz mesta na periferijo … V Tivoliju bureka ni, lahko pa se do 6. jutranje ure okrepčate s Horseburgerjem. Gremo čisto malo dlje …

Avtobusna postaja Stara cerkev

Stara pekarna 1931 Eurokruhek (na Celovški 68) je odprta vsak dan do 22. ure. Ponujajo vse tri vrste bureka in še veliko več (pice, krofe, sladice, razne polnjene žepke). Cena bureka je od 2,00 € do 2,20 €. Najcenejši je sirov. Posebnost je velikost bureka, saj je ta večji od ostalih ponudnikov.Vsi bureki so zelo sočni, krepko napolnjeni, okus pa je malce drugačen kot smo ga vajeni pri avtohtonih ustvarjalcih te specialitete. Okuse imamo ljudje različne, zato lahko le svetujem, da ga poskusite.

Čez cesto, poleg avtobusne postaje in Stare cerkve, je pekarna Tivoli, ki Stari pekarni konkurira z 1 uro daljšim delovnim časom. Odprti so namreč do 23. ure. Ponudba ni tako pestra, slastna in dišeča kot v Stari pekarni, vseeno pa zadovoljiva.

Okolica avtobusne postaje Kino Šiška ne ponuja nobene ponudbe bureka, kar je malo škoda, če upoštevamo, da se zadnje čase mnogo dogaja v Centru urbane kulture. Lahko pa se zapeljemo do naslednje postaje, kjer nas čaka najboljša izbira.

Avtobusna postaja Slovenija avto

Poleg Mercatorja in kioska z zelenjavo, prav na avtobusni postaji stoji tipični šiptarski kiosk, ki ponuja vse tri najbolj znane bureke in hot dog. Cena bureka je nadvse ugodna od 1,70 € do 1,90 €, a z razlogom. Porcija je sorazmerna s ceno: majhna, včasih očitno celo preveč zapečena, uboga in nič posebnega. Pravzaprav je kar sramotna za siceršnji dober sloves albanskih pekov bureka. Kiosk ponoči ne deluje.

BurekV Šiški so vsi bili bureki 3-kotne oblike, dokler nisem našla Celovške pekarne.

24/7 je odprta Celovška pekarna. Nekoč smo bili že zgroženi nad nikakvimi bureki, ki so bili gumijasti in prazni, a očitno je prišlo do velikih sprememb. V pekarni dela simpatična in vesela Bosanka, ki je poleg 3-kotnega začela uvajati še sarajevski burek. Cena obeh je enaka (2 €), teža tudi. Kot mi je razložila, je bistvena razlika v obliki in številu jufk. 3-kotne se zloži in na koncu razreže, sarajevske pa se zvije v eno jufko in speče. Dobra, sočna in sveža sta oba, vendar pa morate reči, katerega hočete. Nudijo pa tudi kebab in kup slaščic. Celovško pekarno vam najtopleje priporočam - kadarkoli, saj so neprestano odprti!

Zadnja možnost vas čaka dve postaji naprej v Petrolovem Hiphopu. Tam imajo Pečjakov burek.

Pa dober tek!

100% pomarančni sok - prestiž ali vsakodnevni nakup?

Kamenko16. 10. 2009

Prepričevanje nejevernežev se je pričelo takoj po dopustu na Azurni obali, nekaj vstran od St. Tropeza. Nihče mi namreč ni verjel, da je lep apartma na Azurni obali, na vrhuncu sezone, 20 % cenejši od podobnega apartmaja na Hrvaškem. Pa sem jim dokazal z računi. Sedaj prilagam še tole malenkost.

Vsako jutro smo si na azurki privoščili kraljevi zajtrk, kateremu ni manjkal 100 % pomarančni stisnjen sok – Andros. Liter in pol tega soka je v majhni, dražji trgovinici stal 4,3 €. Ni ravno poceni, če mene kdo vpraša. To je okrog 2,8 € za liter.

Zato me je toliko bolj presenetilo, ko je to poletje ta isti sok prisokcal k nam, v dve trgovini – Mercator in Leclerc.

Medtem, ko je Leclerc cena za en liter 2,71 € (piko ceneje kot v Franciji), se je Mercatorju malo utrgalo. Liter istega soka pri njih stane 4,3 € (isto velja za sok rdečih pomaranč in klementin). Torej 50 metrov vstran na Rudniku v Ljubljani je sok dražji za 60%. Bogata kilometrina, če prečkate parkirišče Leclerca.

Leclerc

V Leclercu

V Mercatorju

V Mercatorju

.
Leclerc je to poletje kar zajeten del polic zapolnil s takšnimi sokovi. Čestitke. Sicer so res trikrat dražji od Bravo pomarančnega soka (meni do sedaj najljubšega – 1,8 € za 2L), so pa za moj okus toliko boljši.

Salama ali pašteta?

Adi13. 10. 2009

Ko sem kupoval potrebščine za sobotno zabavo, sem brez pomislekov v voziček vrgel tudi Poli paté. Ne rečem, da ne deloma tudi zaradi zabavnega in sprva intrigantnega oglasa, predvsem pa se mi je zdel dober party item. No, namen je bil dosežen, ko so gostje navdušeno zgrabili domiselno oblikovano blazinico in hiteli stiskati vsebino na kruh…

b-poli-pateVprašanje, ki se ponuja samo od sebe, je: kaj je bilo prej - salama ali pašteta? Je pašteta nestrjena masa za salamo, ali salama strjena pašteta? V okusu res ni bistvene razlike. In, resnici na ljubo, tudi v teksturi ne tolikšne, kakršno bi si človek želel za resnično sproščeno uživanje. Poli paté se namreč ne odlikuje s posebno dobro mazavostjo. Je na bolj krhki strani paštete. Ko ga človek iztiska iz blazinice, ven ne prihaja konsistenten tok (kot pri paštetah Rio mare, denimo), ampak nekoliko drobljiv, pretrgan. Če hočemo torej aplicirati pašteto na kruh za neposredno uporabo, brez mazanja, se zna zgoditi, da bo del končal na tleh, na mizi, ali nam v naročju. To je torej slabša stran.

Najbolj navdušeni pa smo bili nad embalažo. Inovativno asimetrično oblikovana blazinica se lepo prileže v vsako dlan. Luknjica na enem koncu omogoča obešanje, kar pride prav v trgovini, doma pa tudi. Lahko si, recimo, obesite Poli nad posteljo, če vas stisne lakota sredi noči, ali pa imate težave z jutranjim vstajanjem. Nekateri od mojih gostov so imeli pripombe čez obliko blazinice, ki po njhovem preprečuje popolno iztiskanje vsebine. Tu je treba v roke vzeti samo tubo majoneze, gorčice ali zobne paste, pa je jasno, katera oblika je bolj nerodna. Nedvomno bodo temeljiti jedci z nekoliko potrpljenja znali iztisniti vsak gram Polija.

Na koncu še beseda o promociji. Poli je od samega začetka znal vzbuditi pozornost z oglasi. Zlasti televizijskimi. Spomnimo se krulečega govornika s Poli salamo. Pa demo teama za Poli snack. In zdaj so zaposlili še slona … Tu pometejo s konkurenco brez težav. Kekec pašteta? Se je še spomnimo? Rio mare in res neokusno, pedofilsko-namiguška voulez vous paté avec moi? Ne, hvala. Če bi lososovo pašteto ponujali tudi odraslim, bi jo gotovo večkrat kupil. Tako pa raje ne.

Cena Poli paté je pri Sosedu 1,12 evra za 120 gramov. To je dovolj za pošten sendvič.

Hrana z organskimi dodatki

Centrifuzija05. 09. 2009

V trgovini rada kupim čiste artikle. Take, da je tudi embalaža čista. Prav tako imam tudi na krožniku rada stvari lepo naložene in mi ne pride na misel, da bi zmešala pire, špinačo in jajček v eno brozgo pred zaužitjem. Pač nisem pristaš tistega koncepta “saj se v želodcu vse zmeša”.

Gaj zdravjaNa področju organsko pridelane hrane pa te meje malo padejo.

V Ljubljani na Gornjem trgu 17 imamo trgovinico Gaj zdravja.
Izložbeno okno

Nisem stopila vanjo, ker me je že izložba od tega odvrnila. Na šipi je bilo polno ogabnih žuželk. Z notranje strani!

Razumem, da prodajajo organske izdelke, ampak saj ni treba pretiravati z vsemi možnimi organskimi dodatki. Ali pač?

Razstavljeni artikli v izložbi

V izložbi so bila razstavljena jabolka in ingver. In družbo so jim prav tako delale neke muhice.

Nisem se poglabljala, kakšni higienski standardi veljajo v EU in če so pri organskih izdelkih higienski standardi kaj nižji, vseeno pa tole pri meni ne more iti skozi. V kakšni vasici sredi Laosa, ja, malenkost, ne pa v EU!

PS: Opravičujem se za slabo kakovost fotk. Moj telefon ni posebej sposoben, ko naleti na umetno svetlobo in mrak. Morda bi si tudi on zaslužil kakšno kritiko.

Arganovo olje - čudežni multi eliksir?

Christina24. 08. 2009

Z arganovim oljem sem se prvič srečala v majhni trgovinici z naravno kozmetiko Organique. Pred vsemi ostalimi lastnostmi te t. i. čudežne tekočine me je najprej pritegnila cena – okoli 40 € za 250 ml olja! Vzela sem samo zgibanko (ta je bila zastonj) in najprej malo potipala po spletu. (Članek o arganovem olju na zdrava.si.)

Arganovo oljeNavedbe, da je to multi olje, v smislu, da pomaga pri ohranjanju lepe in mladostne kože, da z masažo raztaplja celulit in sprošča hrbet, da zdravi razne kožne bolezni, da izboljšuje možganske zmogljivosti, da uravnava holesterol, da pozitivno vpliva na jetra in prebavo, ter še mnogo mnogo več, so me prepričale, da tudi sama preizkusim zadevo. Eno stekleničko sem naročila kar prek spleta, kjer je tudi največ ponudnikov tega artikla. Lahko pa ga kupite tudi v prodajalnah DM.

Uporabljam ga vsakodnevno, zjutraj se namažem z njim po obrazu, vtrem ga v roke in nohte ter kakšno kapljico kapnem v jedi (solato, testenine …), med službo pa si z veseljem privoščim tudi košček ali dva Gorenjkine čokolade z arganovim oljem.

Ne morem reči, da izgledam 5 let mlajša, imam pa lepšo kožo in zdrave nohte. Olje ni mastno in se lepo vpije v kožo. Edina slabost je, da ima precej močan vonj, in morda bi ta koga zmotil. Ja, za lepoto je treba potrpeti, čivkajo vrabci na strehah.

Sicer pa, vprašajte me čez 10 let ;)

Sladka smetana MU?!?

Christina27. 07. 2009
PISALA NAM JE NAŠA BRALKA CHRISTINA, ki je postala tudi ena od naših avtoric:

Zelo rada pečem torte. Pri tem večinoma uporabljam sladko smetano. Že večkrat so me smetane spravile ob živce, ampak zadnji dogodek je bil kaplja čez rob.
sladka smetana Mu
Nekaj časa nazaj sem delala torto in uporabila svežo sladko smetano Mu Cuisine. Najprej sem zmiksala prvo smetano, ki se mi je že pred strditvijo sesirila. Z drugo je bilo enako. OK,  naj jim bo, sem si mislila, torta je bila kljub sesirjeni smetani odlična.
alpska smetana Mu

Včeraj sem zopet delala torto. Kupila sem 3 x o,5 l alpske smetane za stepanje Mu Cuisine. Vse tri se sploh niso strdile. Niti malo!

Pri prvi sem morda jaz naredila napako, saj sem jo miksala v precej široki skledi. Drugo sem zmiksala v ožji posodi … prav tako nič. Tretjo sem dala še v ožjo posodo in le polovico (se pravi 2,5 dcl) … nič!
Zanima me, ali se to dogaja samo meni? Ima še kdo probleme s to ali katerokoli drugo smetano?

Če sem edina, potem se vdam in priznam, da ne znam narediti normalne sladke smetane. :)

Pri nakupu sestavin vedno raje kupim eno ali dve smetani več - just in case -, na koncu pa to pomeni tudi veliko proč vrženega denarja, saj smetane sploh niso poceni.

Ekskurzija v Hofer

Centrifuzija15. 07. 2009

Pred dvema tednoma sem šla s prijateljico na izlet v Hoferja. Prvič in na polno.

Na-kup

200g bio keksov, 1 kg pšeničnega zdroba, ketchup, tekoče milo za obraz, 3 l bio sojinega napitka, vložene gobe, 2 l naravnega sadnega soka, 1,75 l deviškega oljčnega olja, 500 ml sojinega napitka, 500 g tekočega jogurta, 4 mali jogurti, 2 buteljki rdečega vina, 2 buteljki belega vina, konzerva tune v lastnem soku, odstranjevalec laka za nohte, bio mešanica za polnozrnate polpete, 500 g svežih šampinjonov, napolitanke, 3 litre sladoleda, riževi vaflji, 50 g riža, orehov zavitek, mladi koruzni storžki, 750 g limon, 300 g klobas za žar, paketek suhega sadja, 16 muesli rezin, 400 g tortelinov, 1 kg sliv, navaden jogurt,  lonček kisle smetane, glava solate, sirov namaz s čemažem, sadni jogurt, testenine iz pire, 500 g paprike, 4 paradižniki, juha v vrečki, 2 x 500 g zamrznjenih morskih sadežev, 2 x 125 g mozzarele, 1 kg hrušk in pralni prašek.

Skupaj: 89, 21 €

Hladilnik, zamrzovalnik in shrambo sem napolnila. Po enem tednu sem dokupila sadje in zelenjavo, še vedno pa sem dobro založena. S preizkušenimi izdelki sem zadovoljna … z večino celo zelo zadovoljna, le sadni jogurti so brutalno sladki.

Mislim, da sem postala fanica Hoferja!

Trgovinice na vogalu

Adi06. 07. 2009

Stanujem na robu malega mesta velikih nakupov in imam na dosegu roke vse največje slovenske trgovce: najbližji  Mercatorjev supermarket je 50 m stran, do novega hipermarketa je 10 minut hoje. Čez cesto je Interspar, malo naprej levo TUŠ, desno pa Lidl in Eurospin. Edino Hoferja ni v bližini, a je vedno kje ob poti.

Čeprav v zadnjem času pogosteje nakupujem v diskontih - predvsem Lidlu, sem dosledno nezvest kupec in rad kolobarim. Točke zvestobe? Zame ne, hvala.

Poleg vsega tega stoji v moji soseščini tudi trgovinica na vogalu, ki je odprta vse dni, od pol osmih zjutraj do 21h. To ni ravno 24/7, ker za to imamo Petrolov bencinski servis, ki je 200 metrov stran, je pa morda nekoliko bolje založena. Interier je tipičen za to vrsto biznisa: nekoliko temačen, natlačen od tal do stropa in podoben labirintu. Brez nakupovalnih vozičkov. Preden se je v pritličju bloka odprla majhna trafika, sem včasih v trgovinici Klasje, kot se imenuje, kupil žetone za avtobus, časopis ali vžigalice. Nič večjega. A trgovinica ima stalne, zveste stranke, predvsem otroke, ki se tam zalagajo s sladkarijami in žvečilkami, pa tudi starejše občane, ki v vrečkah diskretno prenašajo piksno ali tri vsakdanjega piva.

Poleg omenjene trafike (”Tempo”), ki pa nima ravno konkurenčnega delovnega časa (do 18h), je v začetku junija na drugem vogalu začela obratovati še pekarna in slaščičarna Jarše. Ne bom pretiraval, če rečem, da je pekarna pomembna pridobitev in obogatitev vsake soseske. Ob vsej uvoženi, pakirani, zamrznjeni in konzervirani hrani, ki jo kupujemo in uživamo, je že vonj svežega kruha in peciva navsezgodaj zjutraj neprecenljiv. Še bolj navdušujoče pa je, da naša pekarna peče in prodaja vse dni v tednu, od 6h do 22h! V resnici lahko v nedeljo ob devetih zvečer kupite toplo pecivo. Cene kruha so primerljive s tistimi v trgovinah, 300-gramsko pecivo (zavitek z različnimi nadevi, piroške, rogljiči, krofi …) stane 1,35 €, spodoben sirov ali mesni burek pa 2 €.

Kljub prevladi velikih trgovcev je očitno, da je na trgu prostor tudi za trgovinice na vogalu, če najdejo svojo konkurenčno prednost - odpiralni čas, posebno ponudbo ali kaj tretjega.

Kdo smo?

Kupujemo vsi. A mi to radi počnemo. Pri tem iščemo kakovostne in cenovnougodne izdelke ali storitve. Ne omejujemo se, temveč pozorno spremljamo ponudbo in ugotovitve delimo z vami, naši bralci in bralke. Iščemo dobre informacije, jih delimo in si jih izmenjujemo.

Kategorije zapisov



Koristne povezave



Piske & pisci

You are currently browsing the archives for the Prehrana category.



Arhivi