Arhiv za kategorijo ‘Prehrana’

Ekskurzija v Hofer

Centrifuzija15. 07. 2009

Pred dvema tednoma sem šla s prijateljico na izlet v Hoferja. Prvič in na polno.

Na-kup

200g bio keksov, 1 kg pšeničnega zdroba, ketchup, tekoče milo za obraz, 3 l bio sojinega napitka, vložene gobe, 2 l naravnega sadnega soka, 1,75 l deviškega oljčnega olja, 500 ml sojinega napitka, 500 g tekočega jogurta, 4 mali jogurti, 2 buteljki rdečega vina, 2 buteljki belega vina, konzerva tune v lastnem soku, odstranjevalec laka za nohte, bio mešanica za polnozrnate polpete, 500 g svežih šampinjonov, napolitanke, 3 litre sladoleda, riževi vaflji, 50 g riža, orehov zavitek, mladi koruzni storžki, 750 g limon, 300 g klobas za žar, paketek suhega sadja, 16 muesli rezin, 400 g tortelinov, 1 kg sliv, navaden jogurt,  lonček kisle smetane, glava solate, sirov namaz s čemažem, sadni jogurt, testenine iz pire, 500 g paprike, 4 paradižniki, juha v vrečki, 2 x 500 g zamrznjenih morskih sadežev, 2 x 125 g mozzarele, 1 kg hrušk in pralni prašek.

Skupaj: 89, 21 €

Hladilnik, zamrzovalnik in shrambo sem napolnila. Po enem tednu sem dokupila sadje in zelenjavo, še vedno pa sem dobro založena. S preizkušenimi izdelki sem zadovoljna … z večino celo zelo zadovoljna, le sadni jogurti so brutalno sladki.

Mislim, da sem postala fanica Hoferja!

Trgovinice na vogalu

Adi06. 07. 2009

Stanujem na robu malega mesta velikih nakupov in imam na dosegu roke vse največje slovenske trgovce: najbližji  Mercatorjev supermarket je 50 m stran, do novega hipermarketa je 10 minut hoje. Čez cesto je Interspar, malo naprej levo TUŠ, desno pa Lidl in Eurospin. Edino Hoferja ni v bližini, a je vedno kje ob poti.

Čeprav v zadnjem času pogosteje nakupujem v diskontih - predvsem Lidlu, sem dosledno nezvest kupec in rad kolobarim. Točke zvestobe? Zame ne, hvala.

Poleg vsega tega stoji v moji soseščini tudi trgovinica na vogalu, ki je odprta vse dni, od pol osmih zjutraj do 21h. To ni ravno 24/7, ker za to imamo Petrolov bencinski servis, ki je 200 metrov stran, je pa morda nekoliko bolje založena. Interier je tipičen za to vrsto biznisa: nekoliko temačen, natlačen od tal do stropa in podoben labirintu. Brez nakupovalnih vozičkov. Preden se je v pritličju bloka odprla majhna trafika, sem včasih v trgovinici Klasje, kot se imenuje, kupil žetone za avtobus, časopis ali vžigalice. Nič večjega. A trgovinica ima stalne, zveste stranke, predvsem otroke, ki se tam zalagajo s sladkarijami in žvečilkami, pa tudi starejše občane, ki v vrečkah diskretno prenašajo piksno ali tri vsakdanjega piva.

Poleg omenjene trafike (”Tempo”), ki pa nima ravno konkurenčnega delovnega časa (do 18h), je v začetku junija na drugem vogalu začela obratovati še pekarna in slaščičarna Jarše. Ne bom pretiraval, če rečem, da je pekarna pomembna pridobitev in obogatitev vsake soseske. Ob vsej uvoženi, pakirani, zamrznjeni in konzervirani hrani, ki jo kupujemo in uživamo, je že vonj svežega kruha in peciva navsezgodaj zjutraj neprecenljiv. Še bolj navdušujoče pa je, da naša pekarna peče in prodaja vse dni v tednu, od 6h do 22h! V resnici lahko v nedeljo ob devetih zvečer kupite toplo pecivo. Cene kruha so primerljive s tistimi v trgovinah, 300-gramsko pecivo (zavitek z različnimi nadevi, piroške, rogljiči, krofi …) stane 1,35 €, spodoben sirov ali mesni burek pa 2 €.

Kljub prevladi velikih trgovcev je očitno, da je na trgu prostor tudi za trgovinice na vogalu, če najdejo svojo konkurenčno prednost - odpiralni čas, posebno ponudbo ali kaj tretjega.

Mlekomat

Sara Bolt20. 06. 2009

Zadeva pravzaprav ne potrebuje veliko besed.

mlekomatImate radi mleko? Kdaj ste nazadnje pili sveže mleko? Koliko let že “gulite” tistega v tetrapakih?

Kmetija Mis od sedaj Ljubljančane razveseljuje s svežim mlekom iz mlekomata 24/7 (sicer pa so v drugih krajih že prisotni).

Kje? Na osrednji Ljubljanski tržnici.
Cena? plastenka 30 centov (lahko prinesete tudi svojo), liter svežega nehomogeniziranega mleka - 1 euro.

Odlična ideja, odlično mleko. Ko boste spet ostali brez mleka v nedeljo zvečer …

Hitri nasveti za uspešne nakupe špecerije

matej19. 05. 2009

Kriza je! Pa tudi če je ne bi bilo, se je po skavtsko dobro vnaprej pripraviti na vstop v nakupovalno bitko - spodaj je nekaj preprostih nasvetov, s pomočjo katerih se boste ognili dodatnim stroškom pri vsakodnevnih nakupih živil in ostalih izdelkov za dom.

1. Ne nakupujte lačni!
Če so oči velike, potem se hitro zgodi, da v košarico (in kasneje v usta) zbašete kaj manj zdravega, predvsem pa večjega od vaših dejanskih potreb.

2. Držite se nakupovalnega seznama!
Že doma si pripravite seznam stvari, ki jih nameravate kupiti. Izogibajte se tudi “odprtih” možnosti (npr. kruh, piškoti, jogurti), temveč bodite natančni: 1 x hlebec sosedovega kruha, 1 x piškoti Domaćica, 3 x sadni jogurt LCA z okusom breskve) - tudi tako se izognete temu, da vas kaj zapelje.

3. Že vnaprej določite lokacije nakupov!
Določite, kje boste kupili kaj (katera trgovina, pekarna, stojnica s sadjem in zelenjavo). Pot med trgovinami in tudi znotraj trgovin lahko tako optimizirate tudi logistično, da bodo vožnje in nošnje čim krajše ter učinkovita.

4. Nosite plašnice!
Dve tretjini nakupnih odločitev se zgodi na nakupnem mestu - velikokrat zato, ker prodajalci določen izdelek posebej promovirajo ali pa mu znižajo ceno. Priljubljene so tudi degustacije. Ignorirajte vse to in se držite svojega seznama, saj se boste le tako lahko izognili impulzivnim nakupom, ki bi bili posledica distrakcije v trgovini. Dobra priprava doma, morda s pomočjo reklamnih letakov vašega priljubljenega trgovca, lahko pri tem pomaga, saj boste že vnaprej vedeli, kaj je bolj ugodno.

Sam imam nakupovalni seznam spravljen kar v beležkah telefona (včasih sem ga nosil v denarnici), da ga slučajno ne bi pozabil. Večinoma nakupujem v tavelikem Mercatorju (kar, ja vem, ni najbolj cenovno ugodna varianta), ker ga poznam in se v njem znajdem ter vem, katere izdelke bom kupil. Kruh je iz lokalne, 100 m oddaljene pekarne. Po nakupih se ponavadi odpravim zvečer (jasno po večerji - glej nasvet št. 1), ker je takrat manj gneče.

Kako pa vi nakupujete špecerijo? Imate še kakšen koristen nasvet? Komentirajte spodaj!

Nutella in njeni kloni

Adi08. 04. 2009

Nutella je tako rekoč kulturni fenomen. Hranljiva krema z okusom lešnikov in kakava, ki se poda palačinkam, kruhu, biskvitu, jaz pa jo štejem med jedi “na žlico”. Resnici na ljubo je osnovna sestavina Nutelle sladkor. Delež lešnikov in kakava skupaj je manjši od četrtine, sladkor pa predstavlja kar polovico.

Nutellini kloni

Obkrožil sem torej Ljubljano in njene nakupovalne centre ter poiskal generične lešnikove/kakavove namaze, ki jih trgovci ponujajo pod svojo blagovno znamko. Izpustil sem Eurospin, Tuš pa nima primerljivega izdelka, pač pa samo dvobarvni namaz tipa Eurokrem z nizko vsebnostjo lešnikov. Ostala je torej Nutella in njenih 5 klonov.

Tule je primerjava njihovih glavnih karakteristik:

Nutella Haselnuss Creme
(Spar)
Nutoka
(Hofer)
Schoko Nussa
(Lidl)
Lumpi
(Mercator)
Nustikao
(E.Leclerc)
Vsebnost lešnikov
(%)
13 10 13 13 13 13
Energijska vrednost
(kJ/kcal na 100 g)
2147/514 2376/570 2307/553 2307/553 2211/528 2170/520
Beljakovine (g)
v 100 g
7 0,8 5,9 5,9 4,1 5,5
Ogljikovi hidrati (g)
v 100 g
54 55 52,1 52,1 65 59
Maščobe (g)
v 100 g
30 37,6 35,7 35,7 28 29
Cena za 400 g
(€)
2,29¹ 1,09 1,09 1,69 1,50 1,32²

Opombe:

¹ Najcenejša 400 g Nutella je ta hip v Müllerju (2,29 €), pri ostalih trgovcih je cena bolj ali manj enaka, od 2,48 do 2,50 €. Aja, in Müllerjeva je pravzaprav 440-gramska. :)

² E.Leclerc ne ponuja nobenega generičnega lešnikovega namaza v 400 g pakiranju, zato je cena izračunana na osnovi cene za 825 g.

O okusih se pregovorno ne razpravlja, zato samo nekaj kratkih opazk. Med naštetimi namazi nisem zaznal bistvenih razlik. Okus je primerljiv, mazavost tudi. Edini, ki odstopa, je Sparov, ki ima poleg manjšega deleža lešnikov tudi največjo vsebnost maščob. In to se čuti takoj. Za malo denarja torej veliko maščobe. Odsvetujem!

Večina trgovinskih blagovnih znamk je brez navedbe proizvajalca. Sparov namaz je proizveden v Belgiji, Mercatorjev v Italiji, E.Leclercov neznano kje. Vzorno pa sta označena Lidlov in Hoferjev izdelek, ki sta pravzaprav identična! Proizvajalec je podjetje Wilhelm Reuss iz Berlina. Zanimiva je razlika v ceni: kar 55%! Vsekakor torej kupite v Hoferju.

Ljubljanska tajska hrana

Mica22. 03. 2009

Upam si staviti, da se vam je vsem, ki ste že bili na Tajskem, tamkajšnja hrana vtisnila v prijeten spomin. Do nedavnega v Ljubljani niste mogli obujati spominov ob kokosovi juhi tom kha kai, pikantni juhi tom yam, pekočem rdečem ali zelenem kariju, rezancih pad thai ali ob slastni solati iz papaje.

Pred nekaj leti se je odprla azijska restavracija Dabuda na Šubičevi cesti, kjer strežejo tudi pesto ponudbo tajskih jedi. Poznavalci so jo kljub visokim cenam hvalili, zadnje čase pa je slišati nekaj kritik glede kakovosti in postrežbe.

Ob taki ponudbi smo se ljubitelji tajske kuhinje razveselili novih možnosti, ki so našle mesto v Ljubljani.

Kari

Kari

Najprej sem preizkusila Thai Inn Pub v bivšem lokalu Podnevi in zvečer na Rimski ulici. Moj najljubši rdeči kari je bil manjše razočaranje. Bil je primerno pikanten in z dovolj sestavinami, da ni bil juha, a ne vem zakaj mora (”po slovensko”) na površini plavati toliko maščobe. Tega na Tajskem nisem doživela niti enkrat.

Podobno pripombo sem slišala tudi za tamkajšnji pad thai, ki je bil neprepoznaven. Vse je namreč kazalo na to, da poleg obilice maščobe vsebuje tudi paradižnik.

Baje v Thai Inn Pub-u uporabljajo sveže začimbe, kar je vsekakor dobrodošlo, a jih očitno vseeno nimajo dovolj, da bi na svoj meni dodali še pikantno juho tom yam. To je namreč popolnoma enostavna, a slastna juha, ki dobi pravi tajski okus le, če uporabiš vse začimbe: čili, limonino travo, galangal (ingverju podobna korenina), liste kafirjeve limete, tajski peteršilj, steblo koriandra in sojino ali ribjo omako.

Kar se tiče cene (6 €), je bila seveda v primerjavi s tajskimi precej visoka (na Tajskem dobiš kari že za slaba 2 €), a sicer zmerna.

Sledil je obisk druge nove restavracije - Bangkok Street v Cityparku v BTC-ju. Zopet sem naročila rdeči kari, ki je bil že na prvi pogled precej manj masten kot v Thai Inn Pubu. Tudi okus ni razočaral - precej pikanten in z dovolj raznolike zelenjave (naročila sem zelenjavnega). Cena je bila malo višja (8 €), a sem poleg dobila še skodelico pikantne juhe tom yam.

Želim si še več tuje kulinarike v našem malem mestu. Res je, da okus nikoli ne bo enak kot v deželah Azije ali Južne Amerike, a tega niti ne smemo pričakovati. Verjetno tudi sirovi štruklji v Bangkoku ne bi imeli enakega okusa kot pri babici doma!

Škoditi ne more, lahko pa koristi!

Amalija17. 03. 2009

Maček v žaklju vam ponuja sveža mnenja in zanimive informacije, a pomembno je tudi, da potrošniki poznamo svoje pravice in da se zavedamo, kje lahko najdemo informacije, ko smo v dilemah.

Najbolj znana in aktivna je Zveza potrošnikov Slovenije ali ZPS. To je neprofitna in nevladna organizacija, ki predvsem informira in ozavešča. Njihovo obsežno spletno mesto vsebuje vedno sveže novice z vseh področij. Priporočam.

Najbolj zgovoren projekt ZPS je “Precenimo cene!“, ki primerja cene glede na različne ponudnike in/ali proizvajalce. Hkrati lahko spremljamo nihanje cen posameznih izdelkov v daljšem časovnem obdobju. Super zadeva - sploh če ste nori na iskanje najcenejše robe ali pa ste preprosto obsedeni z grafi in tabelami.

Urad RS za varstvo potrošnikov je vladna zadeva - samostojen organ v sestavi Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Niso tako aktivni kot ZPS, a če imate vprašanje in potrebujete nasvet, vam bodo tam brezplačno pomagali osebno, prek maila ali po telefonu. Meni so že svetovali, niso pa ravno znali pomagati, a to je odvisno od primera do primera.

Organizacij, zvez in inštitutov, ki se ukvarjajo s potrošništvom, je še veliko, a mislim, da nobeno ne dosega take ravni kot omenjeni instituciji. Še posebej pa ne na spletu.

Ko se vam bo zdelo, da so vam na kateri od ljubljanskih tržnic odločno preveč zaračunali za glavo radiča, lahko preverite cene hrane na njihovi spletni strani.

Če se vem zdijo zakoni zanimivo čtivo, kjer se skriva ogromno hakelcev, predlagamo Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot). To je skoraj obvezno čtivo. In res najdemo notri kakšne zanimive člene - na primer:

  • “Oglaševalska sporočila morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv.”
    Ob tem sem se spomnila na  “titan strong s tehnologijo denti-repair”, “hilarunukleinsko kislino” in “formulo akticink” - reči, za katere ne vem, kaj so in kako se sploh pravilno napišejo!

Dodajam pa še Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ker smo ravno priklopljeni na svetovni splet.

Želim vam, da nasveta in pomoči sploh ne bi potrebovali. V nasprotnem primeru pa upam, da vam kakšna od povezav pride prav.


Čaj? Kavo? Ja, prosim!

Adi14. 03. 2009

Takole je bilo: naveličal sem se porcelanastih skodelic za čaj. Hočem nekaj transparentnega! Ko sem čez zimo prebiral Gogolja, se mi je zdelo, da bi pil čaj po rusko - iz kozarcev z umetelnimi kovinskimi ročaji - “podstakanniki”… No, poceni ravno niso.

Sprva nisem imel sreče. Nikjer nič pametnega, razen tistih groznih osemkotnih Arcopal vrčkov, ki so tako tečni za pomivanje - to vem, ker jih imam! Potem pa sem v največjem ljubljanskem Mercatorju naletel na pravo obilje te steklovine …

Najcenejši in najenostavnejši

Najcenejši in najenostavnejši: 4.31 € za 6 kosov. Tile se znajo hitro prevrniti, ker so spodaj tako zoženi.

Taki s kovinskim ročajem, 9.49 € za 4 kose

Stilizirani "podstakanniki": 9.49 € za 4 kose. Hm... vabljivi. Ampak mogoče malo preveč stilizirani?

Set kozarcev s krožnički, 9.58 € za 6 kosov

Set kozarcev s krožnički: 9.58 € za 6 kosov. Prsti so me zasrbeli, ampak res ne potrebujem 6 kompletov.

Nizke, trebušaste skodelice s krožnički: 9.87 € za 6 kosov.

Nizke, trebušaste skodelice s krožnički: 9.87 € za 6 kosov. Ne, takih pa ne bi.

Svojih 15 minut sem se prestopal in vrtel tam - še dobro, da je oddelek s posodo bolj miren…
Potem pa sem pobasal tele:

"Emotion", 27 cl kozarec, 3.02 € za par.

"Emotion", 27 cl kozarec, 3.02 € za par.

Ja, za kavo in čaj bodo.

Sojino mleko

Pedenjpetka27. 02. 2009

Nedavno je dohtar v meni je ugotovil, da me športanje izčrpa zaradi pomanjkanja beljakovin in da klasika kot so perutnina, tunina ter velike količine sladoleda (mleko = proteini) niso dovolj. Rabim nekaj novega. Sojino mleko!

Čeljust se mi je povesila, ko sem videla, koliko je tega in kakšna je cena. V prvem poskusu mi je uspelo izbrati tisto z najslabšim okusom - čisto sojino mleko brez vseh dodatkov. Zaletelo se mi je.

Informacije na spletu so me spravile v obup. Nisem vedela, da najvztrajnejši celo sami meljejo semena soje in jih kuhajo v mleku!

Ker sem vsem povprek razlagala svoje ugotovitve, sem dobila priporočilo. Govorice od ust do ust so še vedno najuspešnejše marketinško orodje! Skrivnost je razkrita: Najbolj pitno sojino mleko je tisto z okusom vanilije.

Ampak tudi tukaj je izjema, kupiti moraš napitek s kalcijem vanilija Vitaquell, ki ima oranžno pasico in ne navadnega vanilija, ki ima rumeno pasico. Vem, komplicirano.

Provamel bio soya vanille

Provamel bio soya vanille

Res ni bilo slabo in sem ga celo pila. Dokler v Leclercu nisem zagledala lepe embalaže (rumeno-zelena z narisanimi cvetovi vanilije) 2dcl paketka znamke Provamel. Slamica je priložena. Slastno! In od takrat vlačim domov cele litre tega sojino-vanilijevega mleka. Verjetno je v njem ogromno cukra, ampak mi je že vseeno. Fino je! :)

Pa še zanimivost:

Mleko je izraz, do katerega ima pravico le kravje mleko, medtem ko mora mleko drugačnega porekla (ovčje ali kozje) poleg nositi še oznako svojega porekla. Tako je določeno v Pravilniku o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, sirih in čistih cepiv. Vse ostalo so torej samo napitki.

Trapist in trapist?

Adi19. 02. 2009

Zadnjič sem ga našel v tujem hladilniku in šel mi je zelo v slast.

Potem sem ga sklenil poiskati in naseliti še v svoj hladilnik. Spomnil sem se prepoznavnega rdečega ovoja. Prvi, na katerega sem naletel na policah, ni bil pravi, kot se je izkazalo. Okusen, a tako drugačen. V drugem poskusu sem našel pravega.

Trapista iz Lidla in Hoferja

Trapista iz Lidla in Hoferja

Zdaj imam oba. Iz različnih diskontov, a s podobno ceno: okrog 3,80 € za 700 g.

  • Levi (Lidlov) je bolj pravi trapist: „gladek in bolj ali manj lepljiv, odvisno od zrelosti; bledo smetanasta notranjost z redkimi luknjami.”
  • Desni (Hoferjev) pa je zaradi značilne luknjičavosti verjetno kar tilzit. So se sirarji zmotili pri pakiranju? Hm …

Oba sira sta pakirana brez skorje in res delujeta bolj industrijsko - „za v sendvič”. A v cenovnem razredu pod 6 €/kg sta za moj okus med ostalimi generičnimi siri kar prava izbira.

Kdo smo?

Kupujemo vsi. A mi to radi počnemo. Pri tem iščemo kakovostne in cenovnougodne izdelke ali storitve. Ne omejujemo se, temveč pozorno spremljamo ponudbo in ugotovitve delimo z vami, naši bralci in bralke. Iščemo dobre informacije, jih delimo in si jih izmenjujemo.

Kategorije zapisov



Koristne povezave



Piske & pisci

You are currently browsing the archives for the Prehrana category.



Arhivi