Arhiv za kategorijo ‘Tehnologija’

Težave z roboti in mešalci Gorenje se nadaljujejo

Pedenjpetka18. 02. 2010

Objavljam nadaljevanje zgodbe o težavah, ki mi jih je povzročil podarjen kuhinjski robot SBR 1000 B, linije Black up iz Gorenja. Če povzamem: Robot, ki naj bi znal mešati in stepati, tega očitno ne zmore in nikogar ni, ki bi vedel za vse težave s tem izdelkom. In jaz še nisem obupala …

Prvi dan po praznikih sem spet klicala v trgovino v Velenje, kjer se mojega primera niso spomnili. Nič niso vedeli, ne morejo nikjer preveriti, prav tako popoldan ni bi več nikogar iz tehnično komercialne službe, ki bi bil kompetenten za odgovore na moja vprašanja. Predlog je bil, da pokličem naslednji dan med 7. in 11. uro vodjo trgovine, ki naj bi bila odgovorna za te zadeve.

Medtem sem zgodbo razlagala vsem, ki sem jih poznala. Tako smo, kot se to v naši majhni deželi rado zgodi, prišli do nekoga, ki pozna nekoga na Gorenju in ga lahko opozori na celotno zagato. Oseba na Gorenju nam je bila takoj pripravljena pomagati.

MešalecNa podlagi mojega primera so robotka preizkusili tudi sami in prišli do podobnih zaključkov. V upanju, da bi se mi oddolžili za nastale nevšečnosti, so mi poslali tale ročni mešalnik iz iste serije. Če se seveda strinjam s tem. Ker je robotek darilo, sem ga bila pripravljena obdržati, saj bo skupaj s podarjenim ročnim mešalnikom vseeno uporaben. Res so mi v kratkem poslali mešalnik. Menim, da bi si za porabljen čas, stran vržene sestavine ipd. zaslužila zraven vsaj majhen dopis, a ne bom malenkostna. Dejanje šteje, ne odnos.

Naslednji vikend sem se malo boljše volje lotila peke marmornega kolača. Ko sem vzela mešalnik iz škatle, sem ugotovila, da sta metlici različni. Ena je siva, druga črna, pri čemer ima siva metlica debelejšo plastiko in pada iz mešalnika, ki pa s tem postane malce nefunkcionalen. Spet nič od peke.

Gorenju sem javila problem in mi zagotovili so mi, da bodo poslali novega. Ali ga še sploh hočem? Glede na zadnji komentar bralke prejšnjega posta (robotki naj bi imeli serijsko napako), je mogoče res najbolje, da vse skupaj vrnem in zahtevam denar nazaj. Najbrž ni vredno časa in živcev.

Premlevam pa en kup zanimivih vprašanj:

  • Ali ne testirajo vseh funkcionalnosti izdelka, preden ga pošljejo na trg? Ali ni to nujni del razvojnega cikla?
  • Ali tega robotka sploh ne delajo sami? In tudi če ne, ne bi v tem primeru še prej in posebej skrbno testirali funkcionalnosti?
  • Ali vsega skupaj 4 razstavno prodajni saloni Gorenja nimajo organiziranih predstavitev izdelkov za prodajalce? In ne govorim o pooblaščenih trgovcih.
  • Ali prodajalci nimajo enostavnega seznama kontaktov, na koga se lahko kupci ali oni obrnejo ob takih primerih?
  • Ali Gorenje nima spletnega klipinga, da bi zaznali post in vsaj na kratko odgovorili, če ne celo pomagali?

Vzela si bom kak dan za razmislek o tem, kako naprej. Ob misli na reševanje reklamacije, se mi ob dosedanji izkušnji pred očmi nariše samo še Urad za varstvo potrošnikov. Mogoče pa bo bolje, da se lotim diete, uporabljam le še sokovnik (če dela), sladice pa povsem zanemarim?!

Gorenje in njihov kuhinjski robot SBR 1000 B

Pedenjpetka09. 02. 2010

Med zadnjim preizkušanjem recepta za skutno pito mi je žal uspelo skuriti ročnik mešalnik. Moj zvesti pomočnik je izdahnil in tudi ob ljubečem oživljanju ni kazal nobenih znakov sodelovanja več. Ker sem kmalu po tej tragediji upihnila še eno svečko, sem dobila za darilo novega prjateljčka. Lepšega, večjega, pametnejšega. Kuhinjski robot SBR 1000 B, linija Black up iz Gorenja zna vse in še več - vsaj tako zatrjujejo na spletu in v trgovini.

Mešalec?Moje veselje je bilo neizmerno, dokler nisem zaprepadeno ugotovila, da mešalnik nima metlic za stepanje. V navodilih za uporabo sem izvedela, da metlice res nima, ima pa nastavek za stepanje in mešanje. No, ta nastavek je plastična plošča z luknjicami. Kako naj bi ta mini luknjast frizbi stepal beljake v trd sneg, mi ni jasno. Na spletni strani me je med tehničnimi značilnostmi čakalo šokantno odkritje: robotek naj bi imel kar dve (2?!) metlici za mešanje in stepanje. So jih pozabili priložiti? Priročnik teh metlic ne omenja niti med sestavnimi deli, niti na fotografijah.

Obrnila sem se na proizvajalca, na Gorenje. V ljubljanskem razstavno-prodajnem salonu prodajalec, ki sicer pozna izdelek od zunaj, ne ve, katere funkcije ima in kaj lahko počnemo z njim. Metlic menda res ni zraven. Mi pa pove, da bi bilo res neumno vrniti izdelek, saj je vendar najnovejši v seriji. Po mojem monologu modro pripomni, da če piše, da je frizbi za stepanje, potem je tudi za stepanje beljakov. Super.

V Mariboru gospa ve za izdelek, ga prodajajo, a ne ve, kako izdelek deluje, saj ga sama še ni preizkusila. Ker vztrajam, gre pogledat v škatlo, v kateri ni bilo metlic. Pove pa, da so prejšnje verzije imele metlico in da bo luknjasti frizbi verjetno res stepal in mešal. Hvala za še en koristen nasvet.

Ko sem končno priklicala tudi Velenje, je prijazna gospa poslušala ves moj gnev in me razumela, a delovanja izdelka na žalost ni poznala. Menda lahko pride do napak na spletni strani, kar razumem, le ne vem, zakaj jih potem ne popravijo. Strinjava se, da je nerodno, da ne poznajo izdelkov in da jih niso preizkusili. Predlaga mi, naj to storim sama. Skušam pojasniti, da potem ne bom mogla vrniti izdelka in ga zamenjati. Hm, pa res. Prijazna gospa se javi, da bo sama vzela izdelek domov, ga preizkusila in me naslednji dan poklicala z novimi ugotovitvami. Verjamem ji. Klica naslednji dan nisem dočakala.

Opogumila sem se in se lotila peke, ki je zahtevala sneg štirih beljakov. Frizbi jih je besno premetaval po posodi, a beljaki se niso spenili. Sem bila pa jaz precej penasta!

“Kuhinjski robot”, ponosno oglaševan kot sistem vse v enem, je na koncu dneva samo lep. Ima super posodico za shranjevanje rezil, ne opravlja pa osnovne funkcije! Zamenjati ga najbrž ne morem, ker sem ga že preizkusila, bom pa nadaljevala s klicanjem v tovarno, zahtevala oblikovalca, tehnično-razvojno službo, PR in še hišnika, če bo treba, dokler ne najdem nekoga, ki bo izdelek poznal.

Pa še to. Za ceno SBR 1000 B (205 €), bi dobila vse delujoče aparate - sokovnik, sekljalnik, mešalec, ožemalnik in še kaj za povrhu. V bodoče se bom Gorenju na veliko izogibala.

Plin ali bencin?

Adi18. 09. 2009

Trenutek za nostalgijo…
Ko sem bil še majhen, so bili avtomobili na plin ponavadi lade ali fiati. Včasih tudi kakšen princ. Predstavljal sem si, da imajo namesto motorja kdove kaj, na vsak način pa mora nekje biti oranžna jeklenka za plin. In vse skupaj lahko kar na lepem zleti v zrak…

Danes pri nas doživljamo malo renesanso avtoplina. Ponudnikov predelave bencinskih motorjev v kombinirane, plinsko-bencinske, je kar nekaj. Čedalje več pa je tudi bencinskih servisov, ki ponujajo oskrbo z avtoplinom.

Trenutna cena 1 litra 95-oktanskega bencina je 1,117 EUR.
Trenutna cena 1 litra avtoplina je 0,552 EUR.

Poraba avtoplina je malenkost večja od porabe bencina. Prihranek je po informativnih izračunih okrog 40%. Predelava motorja ni posebej radikalna. Bencinski del ostane nedotaknjen, dogradi pa se sistem vbrizgavanja plina, uparjalnik, napeljava in rezervoar. Najpogostejše mesto vgradnje rezervoarja za plin je prostor za rezervno kolo. Če se rezervnemu kolesu nočete odpovedati, se rezervoar lahko vgradi tudi v prtljažni prostor. Krmilnik vbrizgavanja omogoča nezaznavno preklapljanje med obema viroma goriva, bencinom in plinom. V primeru, da ostanete brez plina, enostavno preklopite na bencinski sistem in peljete nemoteno dalje. Po izjavah sorodnika, ki je dal svoj avto pred kratkim predelati na kombinirani sistem, ni zaznal nobene razlike pri vožnji (teoretično se sicer pri plinskem pogonu moč motorja nekoliko zmanjša). Občutno razliko pa bo zaznal vaš nos, saj je izpuh plinskega motorja brez vonja. Torej nobenega smradu v garaži več.

Cena predelave motorja je odvisna od števila valjev in moči motorja in se giblje med 800 in 1500 EUR. Če imate nov avto in prevozite letno vsaj 40.000 km, se vam investicija povrne že v enem letu. Tu niso upoštevani prihranki zaradi manjše obrabe delov motorja. Še posebej ugoden učinek ima plin pri hladnem zagonu.

Že premišljate? Še premišljate?

Petrol ponuja precej uporabnih podatkov o avtoplinu tule in tule.

Nekaj ponudnikov opreme in predelav:

Še o sesalnikih

Adi23. 07. 2009

Zadnjič je Centrifuzija poročala o svoji izkušnji z Roombo, jaz pa sem se že celo večnost pripravljal zamenjati legendarni Iskrin 6008 Turbo (”sistem AEG!”) z nečim manjšim in bolj učinkovitim. In nečim, kar bo kos prahu in smetem na moji preprogi, ki je na poti od trgovine do doma čudežno izgubila svoje domnevne antistatične lastnosti…

Z boljšo polovico sva bila ravno v ljubljanski izpostavi bolgarskega Technomarketa. Ona je izbirala nov televizor, jaz pa sem vstopil v razburljivi svet malih gospodinjskih aparatov. Omeniti je treba, da so prodajalke in prodajalci v Technomarketu ustrežljivi, relativno vljudni in vedo, kaj prodajajo - to pomeni, da znajo o izdelku povedati še kaj več od tistega, kar lahko preberemo sami, po možnosti pa imajo tudi lastno izkušnjo z njim.

Moj stari Iskrin sesalnik ima nazivno moč 1100 W. Danes ga prekašajo tudi najmanjši, večina se jih giblje okrog 1600 W. Vendar pa ta podatek še ne pove vsega. Važnejša od nazivne moči elektromotorja je efektivna, sesalna moč, ki se pri običajnih sesalnikih giblje med 300 in 500 W. Zaenkrat tega podatka ne navajajo vsi proizvajalci, pripravljajo pa se novi evropski predpisi, po katerih bodo tudi sesalniki razvrščene v energijske razrede, tako kot sedaj hladilniki ali pralni stroji, po nazivni moči in izkoristku. Sicer je sesalna moč dokaj relativna, saj nanjo vpliva več dejavnikov: vrsta prašnega filtra (npr. gostejši in debelejši HEPA filtri predstavljajo večji upor in zmanjšujejo sesalno moč), napolnjenost in material vrečke (papirnate, ko so napolnjene, slabše “vlečejo” kot vlaknaste, ki so delno prepustne) in še kaj. Sesalniki brez vrečke so spet posebno poglavje.

Samsung SC4147Pri ceni sem si zgornjo mejo postavil pri 100, še raje pa pri 80 evrih. Potem je bil izbor že lažji. Ker ne potrebujem HEPA filtra, ampak navadnega, mikro, pa tudi Mielejeve gibke cevi, čez katero lahko zapeljete z avtom, sem na koncu izbral Samsung SC4147. Nazivna moč je 1600 W, sesalna pa 300, ima običajno gibko cev, teleskopsko kovinsko cev ter ciklonski filter, kar se je že pri prvi uporabi izkazalo za učinkovito. Ciklonski filter na cevi v majhno posodo vrtinči večje in težje delce. Tako se vrečka počasneje polni, posodo filtra pa po določenem času snamemo in izpraznimo. Kot večina malih sesalnikov tudi tale nima drugega pribora kot šobo in majhno krtačo. Čisto dovolj. Še en zanimiv dodatek je možnost odpihovanja prahu, če cev vtaknemo v izhodno odprtino sesalnika.

Moja za prah vražje občutljiva rdeča preproga je bila prvič po dveh letih pošteno posesana. Zdaj sem srečen človek.

Cena? 59 evrov. Roomba naj še malo počaka.

Črne težave iRobota Roombe

Centrifuzija23. 06. 2009

Kupila sem robotski sesalnik, ki naj bi delo opravil namesto mene. Gre za vsakodnevno sesanje mačjih dlak in manjše količine peska, ki pade iz mačjega stranišča. Poleg tega se na preprogo primejo tudi razne nitke in prahci. In res mi gre na živce, da moram zaradi tega vsak dan vleči na dan sesalnik in tisto štorasto cev.

V Cityparku sem gledala predstavitev in potem zadevo tudi malo testirala, preden sem jo nabavila. Nenazadnje takle robotek ni ravno poceni - čeprav so imeli na vsak izdelek 100 € popusta zaradi obletnice.

Roomba 530 je s popustom stala 450 €, Roomba 560 pa 550 €.
Kakšna je razlika?
Roomba 530 je primerljiva 1000-vatnim sesalnikom, Roomba 560 pa s 1700-vatnim. Poleg moči pa se da Roombo 560 še nastaviti, da se sama prižge in čisti tudi, ko vas ni. No, kljub tem novim prednostim, sem se odločila za starejšo generacijo.

Roomba pozna dva načina čiščenja - cel prostor ali določeno področje z radijem 1 meter. Preskočiti zna tudi prag do dveh centimetrov.

Vse lepo, čisto in prav. Do sem nimam nobene težave in sem z robotkom zelo zadovoljna.

Ima pa Roomba eno slabo lastnost, ki se vas morda ne tiče. Mene pa se tiče do te mere, da jo bom zaradi tega verjetno tudi vrnila.

Senzorji zaznavajo črne površine kot globino, so mi povedali na servisu - prej ne! Ko sem govorila s tetico po telefonu mi je na koncu malo posmehljivo rekla: “Hja, a mislite, da boste imeli ta tepih celo življenje?” Ne, ampak vrnila ga pa tudi ne bom. Navsezadnje sem s tepihom zadovoljna, kajne.

Zastonj reči, ki lahko drago stanejo (ali: There’s no such thing as a free lunch)

Adi13. 05. 2009

Med brskanjem po spletu večkrat naletim na free trial ponudbe različnih vsebin. Ponavadi gre za sistem naročnine, ki ponuja brezplačno poskusno obdobje, preden se začne naročnina dejansko plačevati. Pri izdelkih (denimo programski opremi) je stvar dokaj enostavna: program po preteku preskusne dobe neha delovati in morate ga plačati, da ga znova aktivirate. Ali pa ga pač odstranite. Ničesar ni treba narediti vnaprej.

Nekoliko drugače pa je pri spletnih storitvah. Tam morate skoraj vedno ob prijavi na free trial poleg osebnih podatkov pustiti tudi številko plačilne ali kreditne kartice. In ponavadi se poskusna doba po preteku brez posebnih opozoril spremeni v naročniško razmerje z vsemi posledicami - računi za storitve, ki je mogoče sploh ne uporabljate, ali pa ste pozabili, da ste jih naročili.

En konkreten primer:

Prijateljica piše raziskovalni novinarski članek. Na spletu najde zanimiv dokumentarec in si ga hoče ogledati. A za ogled je potrebuje program Real Player in storitev SuperPass! Ta ponuja 14 dni brezplačne uporabe. Seveda pa mora vnesti številko plačilne kartice. Kot se pogosto dogaja, ob tem spregleda slabo vidne pogoje uporabe, kjer piše, kako je treba ravnati, če po preteku 14 dni ne želi skleniti naročnine: odjava je mogoča telefonsko (klic v ZDA) in to pred iztekom poskusne dobe. Punca si ogleda dokumentarec, odstrani Real Player z računalnika in na vse skupaj pozabi.

Dva meseca kasneje na izpisku kartičnega računa opazi, da plačuje mesečno naročnino na SuperPass. Hoče pogledati, kako je z njeno naročnino, a je - smola! - založila ali pozabila uporabniško ime in geslo. Rahlo panična pokliče avtorja tegale zapisa, ki gre najprej brat drobni tisk. Treba je torej poklicati v ZDA in imeti pripravljene pristopne podatke. Ki jih nimamo, ker… No, konča se tako, da mora mlada novinarka preklicati svojo plačilno kartico in plačati stroške za izdelavo nove. To je sicer v tem primeru učinkovita, ne pa najcenejša rešitev.

Nauk? Preden pustite številko svoje plačilne/kreditne kartice, preberite vsaj pogoje uporabe! Vedno je bolje že na začetku vedeti, kako boste naročnino odjavili, če in ko bo treba. In seveda: hranite svoje pristopne podatke (e-naslovi, uporabniška imena in gesla, s katerimi ste se prijavili).

Škatlica dobrega zvoka

Adi04. 03. 2009

Priznam, ne morem se odreči cedejem in vinilkam ter klasičnemu integriranemu ojačevalniku (moj audio sistem je iz zelo zgodnjih devetdesetih in se še kar dobro drži), po drugi strani pa me prostorska stiska sili v nenehen premislek o manjšem in bolj kompaktnem sistemu.

Pri prijatelju, ki precej eksperimentira, sem zadnjič videl nekaj, kar mi je delovalo precej simpatično.

Integrirani ojačevalnik TA-10

Integrirani ojačevalnik TA-10

Logitechov Squeezebox predvaja digitalizirano zbirko glasbe iz računalnika - seveda v brezizgubnem formatu FLAC ali APE. Najlepše pri tem je, da omogoča brezžično povezavo.

Digitalni signal ojačuje minimalistični integrirani ojačevalnik Trends Audio TA-10.

Potrebujete le še par dobrih zvočnikov in TA-10 bo kljub majhnosti napolnil srednje veliko sobo z nadpovprečnim zvokom. In 140 funtov, kolikor stane, je zelo spodobna cena za višji razred, kamor ta igračka nedvomno spada.

Onkraj Amazonije

Adi27. 01. 2009

V času, ko britanski funt spektakularno pada, so spletni nakupi na Otoku skoraj tako ugodni kot so bili zadnje leto in pol v Ameriki. Pa še dostava je hitra in poceni, ker smo si bližje, pri naročilih pa nam ni treba skrbeti, da nas bodo doletele (nepričakovane) uvozne dajatve. Ne gre pa tudi prezreti, da so davčne stopnje na nekatere izdelke v Veliki Britaniji nižje kot v Sloveniji.

Glasbo in filme zaradi kakovosti in želje po podpori ustvarjalcem še vedno kupujem na klasičnih, “trdnih” nosilcih. Takih nas je veliko, a opažam, da marsikdo pozna le Amazon.com. Na spletu pa je mogoče najti par trgovin, ki Amazonu parirajo ne samo v ponudbi, ampak predvsem s ceno.

Ameriški CDConnection.com, ki ponuja veliko izbiro, relativno nizko poštnino, zanesljivo, čeprav ne najhitrejšo dostavo, in, kar ni zanemarljivo, enostavno in pregledno iskanje ter naročanje. Tu moram priznati rahlo sentimentalno pristranskost, saj pri njih kupujem že več kot 10 let.

Pred nekaj časa pa sem naletel na še eno zelo uporabno britansko trgovino: 101cd.com ima sicer manjši izbor od Amazona, zato pa (vsaj trenutno) ugodnejše cene in poceni ter hitro dostavo. Pobrskajte in prepričajte se sami, tule pa sta dva zgovorna primera:

1. The Dark Knight (DVD, 2008)

101cd.com

15.94 EUR

Amazon.co.uk

17.92 EUR

Amazon.com

19.65 EUR

Amazon.de

25.30 EUR

2. Madonna: Hard Candy (CD, 2008)

101CD.com

8.44 EUR

Amazon.co.uk

12.69 EUR

CDConnection.com

14.12 EUR

Amazon.com

17.29 EUR

OPOMBE:
V ceni je všteta najugodnejša poštnina za 1 kos. Pri naročilu več artiklov skupaj so lahko stroški pošiljanja nižji.
Preračun med valutami po tečaju menjalnice NLB z dne 28.01.2009.

Tu je potem še eBay, kjer sem z nekaj iskanja večkrat našel še ugodnejšo ponudbo, a več o eBayevih prednostih in pasteh v enem od naslednjih zapisov.

Kdo smo?

Kupujemo vsi. A mi to radi počnemo. Pri tem iščemo kakovostne in cenovnougodne izdelke ali storitve. Ne omejujemo se, temveč pozorno spremljamo ponudbo in ugotovitve delimo z vami, naši bralci in bralke. Iščemo dobre informacije, jih delimo in si jih izmenjujemo.

Kategorije zapisov



Koristne povezave



Piske & pisci

You are currently browsing the archives for the Tehnologija category.



Arhivi