Arhiv za kategorijo ‘Vsakodnevni nakupi’

Na sladoled v center Ljubljane

Amalija19. 07. 2010

Ko se topimo od vročine, nam prav pride kakšna kepica sladoleda. Sprehod po centru prestolnice ponuja številne možnosti za kepico tega ali onega sladoleda, zato bi nepozoren kupec pričakoval, da je vseeno, kje ga kupi. Pa ni vseeno! Razlike so v ponudbi, ceni in okusu. Velike in nelogične razlike!

Kot nekaj najslabšega je treba izpostaviti Cacao (nekoč Samsara) na začetku Petkovškovega nabrežja. Testirali smo 3 kepice in vse so bile bledega okusa in majhne. Jagoda ni bila niti okusna, niti sladka. Oreh ni imel niti malo tistega kremastega pridiha. Čokolada ej imela okus po bledem in sladkem kakavu. Res mi ni jasno, čemu imajo vrsto.

Čopomana in sladoledar na začetku tržnice ponujata povprečen sladoled solidnega okusa. Če se vam ne da stopiti do našega zmagovalca, potem je to čisto zadovoljiva izbira. Ni pa nič posebnega.

TromostovjeFenomen, ki ga iz načelnih razlogov niti nismo testirali je Kavarna Tromostovje. To je draga kavarna, katere edina prednost je lokacija. Gre namreč za tipično turistično past in ne poznam nobenega razloga, da bi jo priporočila. V tej kavarni so si omislili najdražji sladoled, ki ga prodajajo po ceni 1,50 € za kepico, sladki kornet pa za 0,60 €.

Ta poteza je še bolj bizarna, ker le nekaj korakov od Kavarne Tromostovje prodaja Kavarna Zvezda najboljši sladoled v Ljubljani. Po 1,20 € za kepico. Zvezda ima pestro izbiro sladoledov bogatega okusa. Prav vsak okus je odličen. To pa ni vse.

ZvezdaPonujajo tudi posebne sladolede brez holesterola, laktoze, saharoze, glutena in česarkoli živalskega. Skratka nekaj blazno zdravega, kar pa stane 2 € za kepico. Glede na vse pogostejše prehrambene težave in kaprice ljudi, je taka ponudba pri številnih dobrodošla.
Edina slabost, ki smo jo zaznali v Zvezdi, je težava s plačevanjem. V lokalu strežejo drugačne sladolede kot zunaj, enotno plačevanje pa ni mogoče. Če naročite zunaj, morate plačati zunaj in enako velja notri. Kombinacije so nemogoče.

Strežba na dom

Amalija06. 04. 2010

Bilo je le vprašanje časa …

Že od pojava dostavljavcev pic se vsake toliko namreč zgodi, da doma, ko imaš obiske, zmanjka pijače ali pa cigaret. V bližini ni bencinske črpalke, ura je več kot 21 in nihče ni pripravljen sesti v avto, da bi šel v nabavo. V takih trenutkih pridejo na dan ideje o tem, kako fino bi bilo imeti Halo Čike in Halo Alko. No, slednje imamo že približno pol leta.

Tudi po 21. uri si lahko na dom naročite 3 vrste piva, jegra, 3 vrste vina, 4 vrste viskijev, 3 vrste ruma, 2 vrsti vodke, nekaj žganjic in celo vrsto brezalkoholnih pijač. Za dodatek pa še led, razne sendviče, burek, čips, arašide, cigarete in celo kozarčke. Baje vam vse dostavijo v pol ure. In res se jim reče Halo Alko, čeprav je ponudba malce širša.

Cene so malce višje od trgovinskih, vendar nižje od tistih v lokalu, kar je v nočnih urah idealno. Seveda pa ne moremo za nočno strežbo na dom pričakovati diskontnih cen. Naj le omenim nekaj primerov za vtis:

  • 0,5 l piva = 2,5 €
  • 1 l refoška = 5 €
  • 1 l borovničk = 20 € (kar znese 0,6 € na kozarček)
  • 1,5 l Coca Cole = 2,5 €
  • 1 kg ledu = 1 €
  • sendvič = 2,5 €
Vseeno pa poznajo nekaj posebnosti:

V nežurerskih dnevih (od nedelje do četrtka) ponujajo za naročilo med 22. in 23. uro 10 % popust. 15 € je vrednost minimalnega naročila, kar pomeni, da vam dveh piv ali dveh kokakol ne bodo dostavili.

Delovni čas mi za zdaj še ni znan, bojda pa delajo predvsem od 20. ure dalje in do zelo poznih oz. zgodnjih jutranjih ur. Na Facebooku, kjer imajo svojo skupino, sem zasledila tudi nekaj odzivov zadovoljnih uporabnikov.

Zgornji zapis ne oglašuje uporabe alkohola, ampak le ocenjuje & predstavlja ponudbo. Kljub temu pa opozarjamo (tako kot Ministrstvo za zdravje), da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju.

Dan Dobrot

Centrifuzija30. 11. 2009

Po naključju smo na Twitterju našli Dobrote, ki so pritegnile našo pozornost. Navezali smo stik in prišel je čas za testiranje. Dobrote

Na začetku smo imeli tri dobrote: pol-sušene češnjeve paradižnike (6,51 €), pesto iz sardin, oliv, pinjol, oreščkov in začimb (3,91 €) in balzamični kis z medom (10,85 €).

Dva preizkuševalca sva najprej prebrala napotke in razne objavljene ideje za recepte. Izkazalo se je, da lahko dobrote vključiva že v ZAJTRK.

  • - Jogurt z balazmičnim kisom z medom. “Kaj!? Fuj!” ste gotovo pomislili. Napaka, zadeva je super. Najbolje je, da sploh ni treba paziti, koliko tega medenega kisa dodate jogurtu. Na koncu sem ga namreč krepko zabelila s tem hecnim dodatkom in obema preizkuševalcema je bila vsaka kombinacija všeč.

Pol sušeni paradižniki

  • - Topli kruhki s polsušenimi paradižniki. Ti paradižniki so meni tako dobri, da sem se odločila, da jih bom jedla solo in morda v solati. Za kakršnokoli mešanico mi jih je škoda! Ne dam.
  • - Topli kruhki s pestom so očarali predvsem preizkuševalca. Ker sva sklenila, da bo steklenička s pestom tudi za kosilo, je bilo žal treba prekiniti veselje s kruhki.

KOSILO je bilo neverjetno preprosto, a vendar drugačno in čisto posebnega okusa.Kosilo

  • Peresniki s pestom. Zakon! Nobena od sestavin ne izstopa, hkrati pa se čuti vse.
  • Solata: pečena zelenjava z balzamičnim kisom z medom. Malce na sladko je potegnila ta solata, a ni bilo moteče in vse se je čisto lepo skladalo s soljeno zelenjavo. Na spletu sva prebrala, da naj bi šel za balzamični kis z medom na prav vse jedi. To zdaj celo verjamem.

Za zaključek: oba preizkuševalca sva bila nad vsemi dobrotami navdušena.

Kaj pa cene? Dobrote niso med najcenejšimi živili, a tudi drage niso. Nekatere so zelo ugodne, če upoštevate vse lastnosti te posebne ponudbe: biološka in ekološka pridelava, mala proizvodnja, zanimive mešanice - vse to je tisto, kar je vredno cene.

In če sedaj pogledam moje tri naključne dobrote, sem prepričana, da bom vsaj pesto zagotovo še naročila. Cena je namreč hudo ugodna. Mala steklenička zadostuje za kosilo 3-4 ljudi. Nabavite še makarone in presenetite kogarkoli z zanimivim in dobrim okusom. No, pa tudi paradižnike bi. Fino je, da so lepo natlačeni v kozarec in jih sploh ne zmanjka tako hitro. Priporočam!

100% pomarančni sok - prestiž ali vsakodnevni nakup?

Kamenko16. 10. 2009

Prepričevanje nejevernežev se je pričelo takoj po dopustu na Azurni obali, nekaj vstran od St. Tropeza. Nihče mi namreč ni verjel, da je lep apartma na Azurni obali, na vrhuncu sezone, 20 % cenejši od podobnega apartmaja na Hrvaškem. Pa sem jim dokazal z računi. Sedaj prilagam še tole malenkost.

Vsako jutro smo si na azurki privoščili kraljevi zajtrk, kateremu ni manjkal 100 % pomarančni stisnjen sok – Andros. Liter in pol tega soka je v majhni, dražji trgovinici stal 4,3 €. Ni ravno poceni, če mene kdo vpraša. To je okrog 2,8 € za liter.

Zato me je toliko bolj presenetilo, ko je to poletje ta isti sok prisokcal k nam, v dve trgovini – Mercator in Leclerc.

Medtem, ko je Leclerc cena za en liter 2,71 € (piko ceneje kot v Franciji), se je Mercatorju malo utrgalo. Liter istega soka pri njih stane 4,3 € (isto velja za sok rdečih pomaranč in klementin). Torej 50 metrov vstran na Rudniku v Ljubljani je sok dražji za 60%. Bogata kilometrina, če prečkate parkirišče Leclerca.

Leclerc

V Leclercu

V Mercatorju

V Mercatorju

.
Leclerc je to poletje kar zajeten del polic zapolnil s takšnimi sokovi. Čestitke. Sicer so res trikrat dražji od Bravo pomarančnega soka (meni do sedaj najljubšega – 1,8 € za 2L), so pa za moj okus toliko boljši.

Red Bull in njegovi kloni

Adi26. 08. 2009

Ne vem, če poznate zgodbo o Red Bullu in njegovem zmagovitem prihodu s Tajske v Evropo. Na kratko: ultrasladki energijski napitek z imenom Krating Daeng je bil priljubljen med tajskimi kamionarji, delavci in Muay Thai feni že celo desetletje preden je štajerski poslovnež Dietrich Mateschitz prišel dopustovat v deželo smehljaja. To je bilo leta 1982. Domov se je vrnil s stekleničkami napitka, ki sta jih krasila ruvajoča se rdeča bivola na modri podlagi, in masterplanom. Originalnemu napitku je dodal mehurčke CO2 in odvzel nekoliko sladkobe ter ga poslal na evropski trg v pločevinkah. Ostalo je zgodovina.

Red Bull je postal generično ime za energijske napitke, zavzel trg in sprožil poplavo posnemovalcev. Resnici na ljubo, zvarka ni bilo težko kopirati, saj ne vsebuje nobenih skrivnostnih in eksotičnih sestavin. Z majhno izjemo aminokisline tavrina, ki pa tudi ne izvira iz bikovih testisov, kot pravi urbani mit. Osnovne sestavine so: voda, ogljikov dioksid, sladkor ali umetna sladila, citronska kislina ter znaten odmerek kofeina (32 mg/100 ml). Poleg tega pa še vitamini B3 (niacin), B5 (pantotenska kislina), B6 in B12. Energijska vrednost znaša 192 kJ (46 kcal) na 100 ml pri običajnih različicah in manj kot 20 kJ (5 kcal) pri različicah z umetnimi sladili.

Velik del energijskih napitkov na evropskem trgu izvira iz avstrijskih polnilnic in kljub veliki ponudbi relativno zelo podobnih izdelkov, se skoraj vsako leto pojavi še kaka nova znamka. Shark, Burn, Dark Dog, Power Horse, Dynamite … Pri nas jih je na voljo vsaj 10.

Ker pri deležih posameznih sestavin med konkurenco praktično ni razlik, se morate odločati zgolj med tem, ali želite normalno ali lahko različico, katera embalaža vas bolj pritegne in, seveda, koliko ste pripravljeni plačati.

Red Bull je s ceno med 1,20 in 1,50 € za pločevinko stvar prestiža (sporočite, če kje najdete cenejšega!). Sledi srednji cenovni razred, okrog 0,70 € (Shark, Burn, Mercator,…), najcenejši kloni pa stanejo okrog 0,50 € (Spar Budget, Lidlov Mixxed Up in Hoferjev Flying Power, ki sta v bistvu identična izdelka istega proizvajalca). Višji cenovni razred ponuja tudi različne oblike skupinskega pakiranja, ki so, jasno, cenovno ugodnejše.

Če vas zanima “pravi”, azijski okus, pa poskusite originalni, tajski M-150, ki je eden redkih negaziranih in ustekleničenih energijskih napitkov na našem trgu. Verjetno ga boste morali malo poiskati, saj ga kljub nedavni oglaševalski kampanji redko vidim na policah trgovin. Očitno so za evropski okus mehurčki nepogrešljivi. V mešanicah z alkoholom pa so sploh bistveni.

Zaključek?
Red Bull in njegovi kloni so točno to: ista stvar v različnih embalažah. Razlike med njimi niso vredne omembe. Vsi imajo enako vsebnost kofeina in skoraj enake vsebnosti ogljikovih hidratov. To je tisto, kar vam da krila in ne sledovi aminokislin s čudnimi imeni. Zato je čisto vseeno, s katero od teh bomb se zadanete. Vse ostalo je v glavi. In če še vedno mislite, da je Red Bull boljši in močnejši od tekmecev, imam predlog: kupite 2 pločevinki po 50 centov, kar znese manj od enega Red Bulla, je pa dvakrat močneje!

Pripis: Namenoma sem se izognil eko-terenu in zato raznih gvaran, aloj in podobnih zdravih alternativ sploh ne bom omenil. Pa tudi navadnega kofeta ne.


Sladka smetana MU?!?

Christina27. 07. 2009
PISALA NAM JE NAŠA BRALKA CHRISTINA, ki je postala tudi ena od naših avtoric:

Zelo rada pečem torte. Pri tem večinoma uporabljam sladko smetano. Že večkrat so me smetane spravile ob živce, ampak zadnji dogodek je bil kaplja čez rob.
sladka smetana Mu
Nekaj časa nazaj sem delala torto in uporabila svežo sladko smetano Mu Cuisine. Najprej sem zmiksala prvo smetano, ki se mi je že pred strditvijo sesirila. Z drugo je bilo enako. OK,  naj jim bo, sem si mislila, torta je bila kljub sesirjeni smetani odlična.
alpska smetana Mu

Včeraj sem zopet delala torto. Kupila sem 3 x o,5 l alpske smetane za stepanje Mu Cuisine. Vse tri se sploh niso strdile. Niti malo!

Pri prvi sem morda jaz naredila napako, saj sem jo miksala v precej široki skledi. Drugo sem zmiksala v ožji posodi … prav tako nič. Tretjo sem dala še v ožjo posodo in le polovico (se pravi 2,5 dcl) … nič!
Zanima me, ali se to dogaja samo meni? Ima še kdo probleme s to ali katerokoli drugo smetano?

Če sem edina, potem se vdam in priznam, da ne znam narediti normalne sladke smetane. :)

Pri nakupu sestavin vedno raje kupim eno ali dve smetani več - just in case -, na koncu pa to pomeni tudi veliko proč vrženega denarja, saj smetane sploh niso poceni.

Ekskurzija v Hofer

Centrifuzija15. 07. 2009

Pred dvema tednoma sem šla s prijateljico na izlet v Hoferja. Prvič in na polno.

Na-kup

200g bio keksov, 1 kg pšeničnega zdroba, ketchup, tekoče milo za obraz, 3 l bio sojinega napitka, vložene gobe, 2 l naravnega sadnega soka, 1,75 l deviškega oljčnega olja, 500 ml sojinega napitka, 500 g tekočega jogurta, 4 mali jogurti, 2 buteljki rdečega vina, 2 buteljki belega vina, konzerva tune v lastnem soku, odstranjevalec laka za nohte, bio mešanica za polnozrnate polpete, 500 g svežih šampinjonov, napolitanke, 3 litre sladoleda, riževi vaflji, 50 g riža, orehov zavitek, mladi koruzni storžki, 750 g limon, 300 g klobas za žar, paketek suhega sadja, 16 muesli rezin, 400 g tortelinov, 1 kg sliv, navaden jogurt,  lonček kisle smetane, glava solate, sirov namaz s čemažem, sadni jogurt, testenine iz pire, 500 g paprike, 4 paradižniki, juha v vrečki, 2 x 500 g zamrznjenih morskih sadežev, 2 x 125 g mozzarele, 1 kg hrušk in pralni prašek.

Skupaj: 89, 21 €

Hladilnik, zamrzovalnik in shrambo sem napolnila. Po enem tednu sem dokupila sadje in zelenjavo, še vedno pa sem dobro založena. S preizkušenimi izdelki sem zadovoljna … z večino celo zelo zadovoljna, le sadni jogurti so brutalno sladki.

Mislim, da sem postala fanica Hoferja!

Trgovinice na vogalu

Adi06. 07. 2009

Stanujem na robu malega mesta velikih nakupov in imam na dosegu roke vse največje slovenske trgovce: najbližji  Mercatorjev supermarket je 50 m stran, do novega hipermarketa je 10 minut hoje. Čez cesto je Interspar, malo naprej levo TUŠ, desno pa Lidl in Eurospin. Edino Hoferja ni v bližini, a je vedno kje ob poti.

Čeprav v zadnjem času pogosteje nakupujem v diskontih - predvsem Lidlu, sem dosledno nezvest kupec in rad kolobarim. Točke zvestobe? Zame ne, hvala.

Poleg vsega tega stoji v moji soseščini tudi trgovinica na vogalu, ki je odprta vse dni, od pol osmih zjutraj do 21h. To ni ravno 24/7, ker za to imamo Petrolov bencinski servis, ki je 200 metrov stran, je pa morda nekoliko bolje založena. Interier je tipičen za to vrsto biznisa: nekoliko temačen, natlačen od tal do stropa in podoben labirintu. Brez nakupovalnih vozičkov. Preden se je v pritličju bloka odprla majhna trafika, sem včasih v trgovinici Klasje, kot se imenuje, kupil žetone za avtobus, časopis ali vžigalice. Nič večjega. A trgovinica ima stalne, zveste stranke, predvsem otroke, ki se tam zalagajo s sladkarijami in žvečilkami, pa tudi starejše občane, ki v vrečkah diskretno prenašajo piksno ali tri vsakdanjega piva.

Poleg omenjene trafike (”Tempo”), ki pa nima ravno konkurenčnega delovnega časa (do 18h), je v začetku junija na drugem vogalu začela obratovati še pekarna in slaščičarna Jarše. Ne bom pretiraval, če rečem, da je pekarna pomembna pridobitev in obogatitev vsake soseske. Ob vsej uvoženi, pakirani, zamrznjeni in konzervirani hrani, ki jo kupujemo in uživamo, je že vonj svežega kruha in peciva navsezgodaj zjutraj neprecenljiv. Še bolj navdušujoče pa je, da naša pekarna peče in prodaja vse dni v tednu, od 6h do 22h! V resnici lahko v nedeljo ob devetih zvečer kupite toplo pecivo. Cene kruha so primerljive s tistimi v trgovinah, 300-gramsko pecivo (zavitek z različnimi nadevi, piroške, rogljiči, krofi …) stane 1,35 €, spodoben sirov ali mesni burek pa 2 €.

Kljub prevladi velikih trgovcev je očitno, da je na trgu prostor tudi za trgovinice na vogalu, če najdejo svojo konkurenčno prednost - odpiralni čas, posebno ponudbo ali kaj tretjega.

Kako pomembna vam je nakupna izkušnja?

Sara Bolt19. 06. 2009

Ko nakupujemo, ni vedno pomembna samo izbira izdelkov, ampak tudi kako se v trgovini počutimo.

Sara Bolt:
Mene pritegnejo tudi prijazne prodajalke, osvetlitev, lepi vozički, ki ne gredo levo, ko hočete desno, in nenazadnje tudi “kafič” in kavica. 

Centrifuzija:
No, ker nisem ravno ljubiteljica nakupovanja, mi prijetno nakupovalno okolje in počutje v trgovini vsaj malo ublažita neprijeten dogodek. Name najbolj vpliva gneča - te se želim izogniti. Včasih se tudi na vhodu obrnem, če vidim, da je pri blagajnah gneča. Zato nakupujem zvečer in nikakor v sobotah do 15. ure. Če je v trgovini mraz, če vozički zaradi statične elektrike tresejo in če je vrsta, me bo to gotovo odvrnilo od ponovnega obiska trgovine.
Vozički so me včasih tresli v Mercatorju, zdaj pa imajo vsi lepo trakce za ozemljitev. Mraz pa je zaznamoval moje obiske Leclerca. Spomnim se, da je nekje pri mlečnih izdelkih in hladilnikih postalo nevzdržno. V čem je štos hladilnika, če je zunanja temperatura taka kot v hladilniku?!

Sara Bolt:
Leclerc ima tudi blagajno za invalide in nosečnice. Tam sicer vedno najdete kup moških z mišicami, ki sicer ne spadajo v nobeno od omenjenih kategorij, vendar vam iz lastnih izkušenj povem, da če se le manifestirate blagajničarki in pokažete na svoj velik trebuh, vas bo ta vzela prek vrste. Mislim le, da bi ta blagajna morala biti tudi za mamice z majhnimi otroki, saj je kupovanje z vozički tudi precej naporno.

Centrifuzija
Zadeva je naporna tudi za ostale obiskovalce, ki nam grejo hrupni pamži na živce. Zato mi je všeč, če imajo v trgovini kakšno igralnico za otroke. Kafičov pa v trgovinah ne opazim.

Sara Bolt:
Kafič je v Leclercu bolj mimo, luči tudi in odkar so ga povečali je nakupovanje v Leclercu postalo celodnevni izlet. Utrujajoče.
Je pa zagotovo Mercator doživetje zase (tako Šiška kot Rudnik). Razmaki med policami so širši, luči so bolj simpatične, delikatesa pa je sploh slastna. Tudi Tik-Tak blagajne so zakon (sploh, ker se jih mnogi še vedno “bojijo”, zato tam nikoli ni gneče). Ima pa ta estetika svojo ceno. Mercator seveda ni najcenejši sosed.

Centrifuzija:
Očitno sem pri nakupovanju konzervativna. Prenova Mercatorja je namreč povsem zmedla. Sploh se ne morem navaditi, kje je kaj.
Opažam pa, da so nad hitrimi blagajnami v Mercatorju navdušeni vsi, ki zberejo pogum in jih preizkusijo. 

Sara Bolt:
Všeč mi je tudi Interspar na Viču. Ravno prav je velik in prodajalke so (za razliko od Leclerca) prijazne.

Centrifuzija:
Najhujši je Interspar v Cityparku. Tam je vse tako veliko in vsega je toliko, da se prodajale izgubijo. Zdi se, da so vse pri tehtnicah za sadje in zelenjavo. Gre namreč za obupen sistem, ki te prisili, da ves čas nekaj čakaš. Ali pa iščeš. Poleg tega je s parkiranjem vedno sranje.

Sara Bolt:
Tudi mene Interspar v Cityparku počasi ubija. Vsega je preveč. Sploh če imate otroke.
Nakupovanje osnovnih živil ni sproščujoč shopping, ampak bi moral iti tik-tak. Tudi na blagajni. Mercator že ve.

Centrifuzija:
Res je, ampak imamo še enega posebneža - Hofer. Tudi oni bi očitno radi, da gre nakupovanje hitro mimo. Nakupovalni pult pri blagajni se namreč konča takoj za čitalcem. Blagajničarka potiska izdelke naprej in ti jih moraš krotiti. Že nekajkrat sem videla, da so šle stvari po tleh - jogurt, steklenica vina … Razumem, da želijo pospešiti vrsto, ampak ta ukrep je neučinkovit. Zaradi brisanja tal in pospravljanja črepinj, smo vsi čakali še malo dljie.

Pa vi? Kje vi najraje nakupujete?
Kaj najbolj vpliva na vaše počutje?
Kako pomembno vam je počutje, ko se odločate, v katero trgovino boste zavili?

Kdo smo?

Kupujemo vsi. A mi to radi počnemo. Pri tem iščemo kakovostne in cenovnougodne izdelke ali storitve. Ne omejujemo se, temveč pozorno spremljamo ponudbo in ugotovitve delimo z vami, naši bralci in bralke. Iščemo dobre informacije, jih delimo in si jih izmenjujemo.

Kategorije zapisov



Koristne povezave



Piske & pisci

You are currently browsing the archives for the Vsakodnevni nakupi category.



Arhivi