Bojkotiram cvetličarne!

Centrifuzija11. november 2009

Dokončno sem obupala nad cvetličarnami.

To so tisti prostorčki, kjer vam čudovito zavijejo darilo in za to zaračunajo najmanj 7 €, še raje pa več. Cvetličarne so podporniki vaše lenobe, saj ne verjamem, da niste sposobni sami zaviti darila. Ja, morda je videti malce lepše, ko vam zavijejo vse skupaj v neko plastiko in ubogo darilo povečajo vsaj za 4-krat. A poglejte za kakšno ceno! Tisto dodatno plastično embalažo bo obdarovanec zavrgel takoj, ko bo darilo odvil. Kaj pa naj sicer počne z njo!? Od embalaže nihče nima nič! Še najmanj pa okolje. A plačali ste jo drago.

MOJ 1. DOBROHOTNI PROTIKRIZNI NASVET

Kupite debelo rolo rjavega papirja in rdeč trak, ki je primeren za vse praznike (rojstni dnevi, obletnice, Božič, novo leto …) in za vse spole. Lahko se seveda izživljate z barvnimi trakovi, barvnimi samolepilnimi pentljami in papirji, a v osnovi je to dvoje dovolj. Popolnoma nič ni narobe s tako zavitim darilom.

V cvetličarni prodajajo rože. Zadnjič sem se poglobila v en cvetlični aranžma. Ena vejica hortenzije je stala 7 €. Že to je veliko, če mene vprašate. Vam jo zavijem? Očitno je človek mislil, da ne more podarite le rože ali pa je želel, da obdarovanki izroči lepo zavito rožo in je seveda rekel, naj mu jo zavijejo. Zavili so jo krepko z nekaj zelenega okrasja in vse skupaj dali v ogromen plastičen škrnicelj. Cena: 18 €! Je res vredno?

MOJ 2. DOBROHOTNI PROTIKRIZNI NASVET

Obdarovanka bo enako vesela zavite ali nezavite rože. Zavita je bolj praktična le, kadar jo mora obdarovanka še prenašati naokoli. V kolikor pa ji rože dostavite na dom, jih ni potrebno zavijati. Več ji bo pomenila lepa in iskrena želja, globok pogled in topel objem. Za pozornost gre, ne za embalažo!

Hja, boste rekli, ampak ne moremo bojkotirati cvetličarn. Rože je vseeno treba kupiti.
Ja, a zakaj v cvetličarni?
Vrtnica v cvetličarni stane 3,50 €. To je cena za en cvet, ne za celo vazo, da ne bo pomote.

MOJ 3. DOBROHOTNI PROTIKRIZNI NASVET:

Pojdite na tržnico in rože kupite tam. Enako zaprte in sveže vrtnice vas bodo stale 1,50 € za cvet. Za 3 vrtnice v cvetličarni, jih dobite na tržnici 7!
In po moji oceni (lahko, da gre za naključje), so rože s tržnice bolj obstojne.

Do nadaljnjega bojkotiram cvetličarne!

Kokosovo pivo

Amalija08. november 2009

Zelo verjetno je, da ste ga že poskusili, saj je Mongozo v Sloveniji že eno leto. Jaz sem ga poskusila šele nedavno. Zakaj tako pozno? Ker piva ne pijem. No, Mongozo Coconout Beer sem pila in še ga bom.

Okus je za spremembo od grenkobe in kvasa, ki je značilen za običajna piva, sladek. Kokos se vonja in okusi. Kot je razvidno iz fotografije, pivo ni na videz nič drugačno od navadnega, tudi peni se enako. Vseeno pa je dovolj drugačen, da je lahko hitro všeč tudi nepivcem piva.

Proizvajalec ga priporoča kot pijačo, ki jo lahko postrežene k eksotičnim jedem, a prepričana sem, da ne h katerimkoli. Treba je pač upoštevati kokosov okus. Je pa pivo zelo osvežilno in bi bil ob malce nižji ceni lahko pravi hit poletja.

Za 0,33 l boste odšteli okoli 3,5 - 4,00 € (odvisno od prodajalca). Ta ne ravno nizka cena vam pove, da ne gre za pivo, s katerim bi cel večer gasili žejo, preverjeno pa lahko služi kot odličen poobedek.

Zanimivo pri tem pivu je, da med resnimi pivci piva velja za slabo. Če pogledate ocene, vidite, da ga je ocenilo presenetljivo malo ljudi, obenem pa je dobil eno od najslabših ocen. Pravi ljubitelji piva kokosovega piva očitno ne jemljejo resno.

V kolikor pa vas zanima poreklo sestavin, je treba omeniti še eno posebnost. Mongozo proizvaja pivo različnih eksotičnih okusov (mango, banana …) in vsa so pridelana iz organskih sestavin, ki so kupljena po poteh pravične trgovine (fairtrade). S čisto vestjo na zdravje!

Burek v Šiški

Amalija20. oktober 2009

Burek četrt, kjer imamo Ljubljančani 24/7 na voljo bureke, pice, kebabe in osvežilne napitke sega od štacjona po Miklošičevi in do Bavarskega dvora. Izbira je velika, ampak izven omenjene četrti lahko sredi noči ostanemo lačni ali pa razočarani.

Ker sem doma iz Šiške, sem se lotila poskušanja bureka na tem območju. Nenazadnje imamo tam tudi zadnjo avtobusno postajo in pot v Dravlje, Koseze, Podutik, Šentvid in Brod vodi prav prek Šiške. Ko sem malo bolj podrobno opazovala, sem videla, da je pravzaprav izbire kar veliko - vsaj podnevi.

Pa se napotimo iz mesta na periferijo … V Tivoliju bureka ni, lahko pa se do 6. jutranje ure okrepčate s Horseburgerjem. Gremo čisto malo dlje …

Avtobusna postaja Stara cerkev

Stara pekarna 1931 Eurokruhek (na Celovški 68) je odprta vsak dan do 22. ure. Ponujajo vse tri vrste bureka in še veliko več (pice, krofe, sladice, razne polnjene žepke). Cena bureka je od 2,00 € do 2,20 €. Najcenejši je sirov. Posebnost je velikost bureka, saj je ta večji od ostalih ponudnikov.Vsi bureki so zelo sočni, krepko napolnjeni, okus pa je malce drugačen kot smo ga vajeni pri avtohtonih ustvarjalcih te specialitete. Okuse imamo ljudje različne, zato lahko le svetujem, da ga poskusite.

Čez cesto, poleg avtobusne postaje in Stare cerkve, je pekarna Tivoli, ki Stari pekarni konkurira z 1 uro daljšim delovnim časom. Odprti so namreč do 23. ure. Ponudba ni tako pestra, slastna in dišeča kot v Stari pekarni, vseeno pa zadovoljiva.

Okolica avtobusne postaje Kino Šiška ne ponuja nobene ponudbe bureka, kar je malo škoda, če upoštevamo, da se zadnje čase mnogo dogaja v Centru urbane kulture. Lahko pa se zapeljemo do naslednje postaje, kjer nas čaka najboljša izbira.

Avtobusna postaja Slovenija avto

Poleg Mercatorja in kioska z zelenjavo, prav na avtobusni postaji stoji tipični šiptarski kiosk, ki ponuja vse tri najbolj znane bureke in hot dog. Cena bureka je nadvse ugodna od 1,70 € do 1,90 €, a z razlogom. Porcija je sorazmerna s ceno: majhna, včasih očitno celo preveč zapečena, uboga in nič posebnega. Pravzaprav je kar sramotna za siceršnji dober sloves albanskih pekov bureka. Kiosk ponoči ne deluje.

V Šiški so vsi bili bureki 3-kotne oblike, dokler nisem našla Celovške pekarne.

24/7 je odprta Celovška pekarna. Nekoč smo bili že zgroženi nad nikakvimi bureki, ki so bili gumijasti in prazni, a očitno je prišlo do velikih sprememb. V pekarni dela simpatična in vesela Bosanka, ki je poleg 3-kotnega začela uvajati še sarajevski burek. Cena obeh je enaka (2 €), teža tudi. Kot mi je razložila, je bistvena razlika v obliki in številu jufk. 3-kotne se zloži in na koncu razreže, sarajevske pa se zvije v eno jufko in speče. Dobra, sočna in sveža sta oba, vendar pa morate reči, katerega hočete. Nudijo pa tudi kebab in kup slaščic. Celovško pekarno vam najtopleje priporočam - kadarkoli, saj so neprestano odprti!

Zadnja možnost vas čaka dve postaji naprej v Petrolovem Hiphopu. Tam imajo Pečjakov burek.

Pa dober tek!

100% pomarančni sok - prestiž ali vsakodnevni nakup?

Kamenko16. oktober 2009

Prepričevanje nejevernežev se je pričelo takoj po dopustu na Azurni obali, nekaj vstran od St. Tropeza. Nihče mi namreč ni verjel, da je lep apartma na Azurni obali, na vrhuncu sezone, 20 % cenejši od podobnega apartmaja na Hrvaškem. Pa sem jim dokazal z računi. Sedaj prilagam še tole malenkost.

Vsako jutro smo si na azurki privoščili kraljevi zajtrk, kateremu ni manjkal 100 % pomarančni stisnjen sok – Andros. Liter in pol tega soka je v majhni, dražji trgovinici stal 4,3 €. Ni ravno poceni, če mene kdo vpraša. To je okrog 2,8 € za liter.

Zato me je toliko bolj presenetilo, ko je to poletje ta isti sok prisokcal k nam, v dve trgovini – Mercator in Leclerc.

Medtem, ko je Leclerc cena za en liter 2,71 € (piko ceneje kot v Franciji), se je Mercatorju malo utrgalo. Liter istega soka pri njih stane 4,3 € (isto velja za sok rdečih pomaranč in klementin). Torej 50 metrov vstran na Rudniku v Ljubljani je sok dražji za 60%. Bogata kilometrina, če prečkate parkirišče Leclerca.

.
Leclerc je to poletje kar zajeten del polic zapolnil s takšnimi sokovi. Čestitke. Sicer so res trikrat dražji od Bravo pomarančnega soka (meni do sedaj najljubšega – 1,8 € za 2L), so pa za moj okus toliko boljši.

Salama ali pašteta?

Adi13. oktober 2009

Ko sem kupoval potrebščine za sobotno zabavo, sem brez pomislekov v voziček vrgel tudi Poli paté. Ne rečem, da ne deloma tudi zaradi zabavnega in sprva intrigantnega oglasa, predvsem pa se mi je zdel dober party item. No, namen je bil dosežen, ko so gostje navdušeno zgrabili domiselno oblikovano blazinico in hiteli stiskati vsebino na kruh…

Vprašanje, ki se ponuja samo od sebe, je: kaj je bilo prej - salama ali pašteta? Je pašteta nestrjena masa za salamo, ali salama strjena pašteta? V okusu res ni bistvene razlike. In, resnici na ljubo, tudi v teksturi ne tolikšne, kakršno bi si človek želel za resnično sproščeno uživanje. Poli paté se namreč ne odlikuje s posebno dobro mazavostjo. Je na bolj krhki strani paštete. Ko ga človek iztiska iz blazinice, ven ne prihaja konsistenten tok (kot pri paštetah Rio mare, denimo), ampak nekoliko drobljiv, pretrgan. Če hočemo torej aplicirati pašteto na kruh za neposredno uporabo, brez mazanja, se zna zgoditi, da bo del končal na tleh, na mizi, ali nam v naročju. To je torej slabša stran.

Najbolj navdušeni pa smo bili nad embalažo. Inovativno asimetrično oblikovana blazinica se lepo prileže v vsako dlan. Luknjica na enem koncu omogoča obešanje, kar pride prav v trgovini, doma pa tudi. Lahko si, recimo, obesite Poli nad posteljo, če vas stisne lakota sredi noči, ali pa imate težave z jutranjim vstajanjem. Nekateri od mojih gostov so imeli pripombe čez obliko blazinice, ki po njhovem preprečuje popolno iztiskanje vsebine. Tu je treba v roke vzeti samo tubo majoneze, gorčice ali zobne paste, pa je jasno, katera oblika je bolj nerodna. Nedvomno bodo temeljiti jedci z nekoliko potrpljenja znali iztisniti vsak gram Polija.

Na koncu še beseda o promociji. Poli je od samega začetka znal vzbuditi pozornost z oglasi. Zlasti televizijskimi. Spomnimo se krulečega govornika s Poli salamo. Pa demo teama za Poli snack. In zdaj so zaposlili še slona … Tu pometejo s konkurenco brez težav. Kekec pašteta? Se je še spomnimo? Rio mare in res neokusno, pedofilsko-namiguška voulez vous paté avec moi? Ne, hvala. Če bi lososovo pašteto ponujali tudi odraslim, bi jo gotovo večkrat kupil. Tako pa raje ne.

Cena Poli paté je pri Sosedu 1,12 evra za 120 gramov. To je dovolj za pošten sendvič.

Plin ali bencin?

Adi18. september 2009

Trenutek za nostalgijo…
Ko sem bil še majhen, so bili avtomobili na plin ponavadi lade ali fiati. Včasih tudi kakšen princ. Predstavljal sem si, da imajo namesto motorja kdove kaj, na vsak način pa mora nekje biti oranžna jeklenka za plin. In vse skupaj lahko kar na lepem zleti v zrak…

Danes pri nas doživljamo malo renesanso avtoplina. Ponudnikov predelave bencinskih motorjev v kombinirane, plinsko-bencinske, je kar nekaj. Čedalje več pa je tudi bencinskih servisov, ki ponujajo oskrbo z avtoplinom.

Trenutna cena 1 litra 95-oktanskega bencina je 1,117 EUR.
Trenutna cena 1 litra avtoplina je 0,552 EUR.

Poraba avtoplina je malenkost večja od porabe bencina. Prihranek je po informativnih izračunih okrog 40%. Predelava motorja ni posebej radikalna. Bencinski del ostane nedotaknjen, dogradi pa se sistem vbrizgavanja plina, uparjalnik, napeljava in rezervoar. Najpogostejše mesto vgradnje rezervoarja za plin je prostor za rezervno kolo. Če se rezervnemu kolesu nočete odpovedati, se rezervoar lahko vgradi tudi v prtljažni prostor. Krmilnik vbrizgavanja omogoča nezaznavno preklapljanje med obema viroma goriva, bencinom in plinom. V primeru, da ostanete brez plina, enostavno preklopite na bencinski sistem in peljete nemoteno dalje. Po izjavah sorodnika, ki je dal svoj avto pred kratkim predelati na kombinirani sistem, ni zaznal nobene razlike pri vožnji (teoretično se sicer pri plinskem pogonu moč motorja nekoliko zmanjša). Občutno razliko pa bo zaznal vaš nos, saj je izpuh plinskega motorja brez vonja. Torej nobenega smradu v garaži več.

Cena predelave motorja je odvisna od števila valjev in moči motorja in se giblje med 800 in 1500 EUR. Če imate nov avto in prevozite letno vsaj 40.000 km, se vam investicija povrne že v enem letu. Tu niso upoštevani prihranki zaradi manjše obrabe delov motorja. Še posebej ugoden učinek ima plin pri hladnem zagonu.

Že premišljate? Še premišljate?

Petrol ponuja precej uporabnih podatkov o avtoplinu tule in tule.

Nekaj ponudnikov opreme in predelav:

• G-1
• Plineks
• Zavoli
• Sigas
• Avtoplin center Ljubljana
• Avtonaplin
• Avto Pirnat
• www.avtoplin.net
• Avto-plin-mont
• www.avtoplin.com

Legendarni Borovo

Centrifuzija16. september 2009

Upam, da me družba piscev tega bloga ne bo izločila zaradi pričujočega zapisa. Brezsramno bom namreč oglaševala legendarno znamko obuval. Borovo še vedno deluje, čeprav te znamke nihče več ne upošteva. Sklepam, da tudi niste šli v trgovino pogledat, kaj nudijo zadnje čase. No, da se ne boste spraševali …

Trenutno ponujajo škandalozen 80% popust. Kaj takega že dolgo nisem videla, zato sem stopila v trgovino in jo za vas malce raziskala. Všeč mi je bila tudi misel, da poletje še kar traja.

Mnogo čevljev je čudnih in bi si rekli, da jih nosijo le stari strički in tetke. A ne vsi! Najbolj aktualne številke zanimivih modelov so pošle, še vedno pa se najde marsikaj zanimivega.

Moj favorit so visoke platnene superge v treh barvah. Za smešnih 6 €.

Všeč so mi zaradi neobičajnih prešitih vzorcev. Ni mi jasno, kje se vidi, da gre za ženske superge, ampak gospa prodajalka je rekla, da gre za ženski model, zato je tudi največja možna številka 45.

Imajo pa tudi druge modele po podobno škandalozno nizkih cenah.

Borovo pa je legendaren zaradi nekaterih drugih modelov, ki niso deležni nobenega popusta.

Startas superge ali po domače Startaske še vedno prodajajo. Bele platnene supergice so bile lanski poletni hit, kot sem opazila, pa se tudi letos še zdaleč niso izpele. In očitno se tudi prihodnje leto še ne bodo. V trgovini prodajajo bele in črne Startaske za 14,90 €.

Pri belih velja omeniti še možnost kreativnega izživljanja - z barvami, bleščicami in vsemi idejami, ki se jih spomnite.

Ortopedski čevlji Borosana vas verjetno spomnijo na čistilke in prodajalke. Z razlogom. Borovo je zalagal celotno Jugoslavijo (poleg omenjenih tudi delavke v gostinstvu - kuharice in natakarice) z zdravimi in nadvse udobnimi čevlji. In če Borosano primerjamo z bolj sodobnimi in tudi udobnimi Crocks-i, morate priznati, da so Borosana bistveno lepši. Morda se vam originali ne zdijo tako super kot meni, ampak Švedi so legendo že predelali in tele so videti krasne!

Zgovorna pa je tudi informacija, ki mi jo je povedala prodajalka v trgovini: Borosana je na tržišču že 34 let! Cena za legendo: 20€

Vsak je lahko dober, če hoče.

Amalija08. september 2009

S pričujočim zapisom se pridružujemo pobudi globalne dobrodelne akcije Twestival. Udeleženci Twestivala v Ljubljani so/smo za svoj dobrodelni cilj izbrali pomoč zavrženim živalim, organizatorji pa so konkretnega naslovnika za donacije določili Zavetišče Horjul.

In kaj lahko na nakupovalnem blogu povemo o tej temi? Veliko!

Mucki v akciji

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste božali in se igrali z malim muckom? In potem vas je prej ali slej prešinila misel: “Joj, kako je luštkan! Škoda, da ne ostane tak majhen, sladek in igriv!” Ha, obstaja rešitev.

V Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana imajo akcijo ”Muca za vsak žep”, s katero bodo omogočili začasni dom številnim negodnim mačjim mladičem, ki so jih ljudje brezsrčno zavrgli. To so mala bitjeca, ki iščejo toplino in nežnost. Neverjetno hitro se učijo in ker mačke vodi močan nagon in so zelo prilagodljive, običajno ni težav z izločanjem na nepravih mestih. Če ima človek rad žival, ima ta rada tudi njega. Dobrodošli ste vsi, ki vam ni vseeno in lahko kakorkoli pomagate.

Iščete trajno razmerje z zvestim in nežnim partnerjem? 

Ste se odločili popestriti dom in življenje z živalskim družinskim članom? Se vam zdi, da bo najbolj varno kupiti kakšno drago žival s plemenitim poreklom? Mislite, da vam bo ta prinesla največjo srečo? Če imate res radi živali in jih nimate zaradi tekmovanj in razstav, vam njihova plemenska kri ne bo odigrala tako pomembne vloge. Posvojene živali iz zavetišča so pregledane, ozdravljene morebitnih bolezni in pripravljene čakajo na nov dom. Lastniki, ki so svoje ljubljenčke posvojili, pravijo, da so te živali veliko bolj hvaležne in navezane na človeka, saj so že izkusile lahkoto, mraz in zavrženost. 

Ponujam vam nekaj povezav, kjer lahko nadete novega družinskega člana. Hvaležen vam bo.

MUCKI:

• Mačja hiša
• Mačjelovka
• Žverca
• Zavetišče Ljubljana
• Zavetišče Horjul

KUŽKI:

• Zavetišče Ljubljana
• Zavetišče Horjul
• Žverca

Hrana z organskimi dodatki

Centrifuzija05. september 2009

V trgovini rada kupim čiste artikle. Take, da je tudi embalaža čista. Prav tako imam tudi na krožniku rada stvari lepo naložene in mi ne pride na misel, da bi zmešala pire, špinačo in jajček v eno brozgo pred zaužitjem. Pač nisem pristaš tistega koncepta “saj se v želodcu vse zmeša”.

Na področju organsko pridelane hrane pa te meje malo padejo.

V Ljubljani na Gornjem trgu 17 imamo trgovinico Gaj zdravja.

Nisem stopila vanjo, ker me je že izložba od tega odvrnila. Na šipi je bilo polno ogabnih žuželk. Z notranje strani!

Razumem, da prodajajo organske izdelke, ampak saj ni treba pretiravati z vsemi možnimi organskimi dodatki. Ali pač?

V izložbi so bila razstavljena jabolka in ingver. In družbo so jim prav tako delale neke muhice.

Nisem se poglabljala, kakšni higienski standardi veljajo v EU in če so pri organskih izdelkih higienski standardi kaj nižji, vseeno pa tole pri meni ne more iti skozi. V kakšni vasici sredi Laosa, ja, malenkost, ne pa v EU!

PS: Opravičujem se za slabo kakovost fotk. Moj telefon ni posebej sposoben, ko naleti na umetno svetlobo in mrak. Morda bi si tudi on zaslužil kakšno kritiko.

Red Bull in njegovi kloni

Adi26. avgust 2009

Ne vem, če poznate zgodbo o Red Bullu in njegovem zmagovitem prihodu s Tajske v Evropo. Na kratko: ultrasladki energijski napitek z imenom Krating Daeng je bil priljubljen med tajskimi kamionarji, delavci in Muay Thai feni že celo desetletje preden je štajerski poslovnež Dietrich Mateschitz prišel dopustovat v deželo smehljaja. To je bilo leta 1982. Domov se je vrnil s stekleničkami napitka, ki sta jih krasila ruvajoča se rdeča bivola na modri podlagi, in masterplanom. Originalnemu napitku je dodal mehurčke CO₂ in odvzel nekoliko sladkobe ter ga poslal na evropski trg v pločevinkah. Ostalo je zgodovina.

Red Bull je postal generično ime za energijske napitke, zavzel trg in sprožil poplavo posnemovalcev. Resnici na ljubo, zvarka ni bilo težko kopirati, saj ne vsebuje nobenih skrivnostnih in eksotičnih sestavin. Z majhno izjemo aminokisline tavrina, ki pa tudi ne izvira iz bikovih testisov, kot pravi urbani mit. Osnovne sestavine so: voda, ogljikov dioksid, sladkor ali umetna sladila, citronska kislina ter znaten odmerek kofeina (32 mg/100 ml). Poleg tega pa še vitamini B3 (niacin), B5 (pantotenska kislina), B6 in B12. Energijska vrednost znaša 192 kJ (46 kcal) na 100 ml pri običajnih različicah in manj kot 20 kJ (5 kcal) pri različicah z umetnimi sladili.

Velik del energijskih napitkov na evropskem trgu izvira iz avstrijskih polnilnic in kljub veliki ponudbi relativno zelo podobnih izdelkov, se skoraj vsako leto pojavi še kaka nova znamka. Shark, Burn, Dark Dog, Power Horse, Dynamite … Pri nas jih je na voljo vsaj 10.

Ker pri deležih posameznih sestavin med konkurenco praktično ni razlik, se morate odločati zgolj med tem, ali želite normalno ali lahko različico, katera embalaža vas bolj pritegne in, seveda, koliko ste pripravljeni plačati.

Red Bull je s ceno med 1,20 in 1,50 € za pločevinko stvar prestiža (sporočite, če kje najdete cenejšega!). Sledi srednji cenovni razred, okrog 0,70 € (Shark, Burn, Mercator,…), najcenejši kloni pa stanejo okrog 0,50 € (Spar Budget, Lidlov Mixxed Up in Hoferjev Flying Power, ki sta v bistvu identična izdelka istega proizvajalca). Višji cenovni razred ponuja tudi različne oblike skupinskega pakiranja, ki so, jasno, cenovno ugodnejše.

Če vas zanima “pravi”, azijski okus, pa poskusite originalni, tajski M-150, ki je eden redkih negaziranih in ustekleničenih energijskih napitkov na našem trgu. Verjetno ga boste morali malo poiskati, saj ga kljub nedavni oglaševalski kampanji redko vidim na policah trgovin. Očitno so za evropski okus mehurčki nepogrešljivi. V mešanicah z alkoholom pa so sploh bistveni.

Zaključek?
Red Bull in njegovi kloni so točno to: ista stvar v različnih embalažah. Razlike med njimi niso vredne omembe. Vsi imajo enako vsebnost kofeina in skoraj enake vsebnosti ogljikovih hidratov. To je tisto, kar vam da krila in ne sledovi aminokislin s čudnimi imeni. Zato je čisto vseeno, s katero od teh bomb se zadanete. Vse ostalo je v glavi. In če še vedno mislite, da je Red Bull boljši in močnejši od tekmecev, imam predlog: kupite 2 pločevinki po 50 centov, kar znese manj od enega Red Bulla, je pa dvakrat močneje!

Pripis: Namenoma sem se izognil eko-terenu in zato raznih gvaran, aloj in podobnih zdravih alternativ sploh ne bom omenil. Pa tudi navadnega kofeta ne.